KAJ MORAMO VEDETI:
Ljudje se med seboj razlikujemo glede na to, kako hrana vpliva na naše telo
Odziv na hrano je odvisen med drugim od genetike, načina življenja, občutljivosti na inzulin ter črevesne mikrobiote
Dvig krvnega sladkorja je lahko pri različnih osebah povsem drugačen , kljub uživanju enakih živil
Določene diete enim prinašajo želene rezultate, medtem ko lahko pri drugih delujejo povsem nasprotno
Individualizacija prehranjevanja je ključ do dolgoročnega zdravja
Pomen zdravega prehranjevanja je v današnjem času večji kot kadar koli prej, vendar to ne spremeni dejstva, da se iz dneva v dan povečuje število obolelih za diabetesom tipa 2 ter drugimi kroničnimi boleznimi [1, 2]. Tovrstne bolezni, ki jih povezujemo s prekomerno telesno težo strmo naraščajo in ravno z debelostjo se Slovenci lahko “pohvalimo”, da smo v samem Evropskem vrhu [3].
Občutek imamo, da o prehrani vemo več kot kadar koli, pa kljub temu tega ne odražamo v današnji moderni družbi. Kamor koli se obrnemo, nas zasipavajo z informacijami ter nasveti kako shujšati, kako ozdraveti, izboljšati prebavo, znebiti se aken…
Vendar zakaj toliko informacij, toliko napotkov, toliko strokovnjakov ter toliko vloženega denarja, a kljub temu brez rezultatov? Zakaj toliko različnih diet, ki v končni fazi vse obljubljajo enake rezultate?
Stvar je zakomplicirana, a hkrati tako zelo enostavna.. LJUDJE SE RAZLIKUJEMO!
Študije dokazujejo, da je odziv ljudi na hrano odvisen med drugim od genetike, načina življenja, občutljivosti na inzulin ter črevesne mikrobiote.
Če se dotaknemo najprej genetike: Ljudje se med sabo razlikujemo (med drugim) tudi po številu kopij gena AMY1, kateri igra pomembno vlogo pri presnovi ogljikovih hidratov. Ugotovljeno je bilo, da imajo osebe z manjšim številom kopij gena AMY1 večjo tveganje za pojav debelosti [4].
Telesna aktivnost ima vpliv na nivo sladkorja v krvi
Na genetiko nekako ne moremo vplivati, vplivamo pa lahko na način življenja. Od nas je odvisno koliko časa preživimo sede oz. kako aktivni bomo tekom dne. Študija, ki so jo izvajali Dunstan in sodelavci [5] je dokazala, da prekinitev sedenja že z 2 minutno hojo, vpliva na znižanje nivoja krvnega sladkorja po obroku pri osebah s prekomerno težo. Telesna vadba med vsemi svojimi pozitivnimi učinki na telo, vpliva tako tudi na presnovo in je zagotovo pomemben dejavnik pri zniževanju tveganja za nastanek z debelostjo pogojenimi boleznimi.
Vemo, da je pri presnovi ogljikovih hidratov ključnega pomena hormon inzulin, kateri je odgovoren za shranjevanje glukoze-krvnega sladkorja v celice naših mišic ter maščobnega tkiva. V kolikor naše celice niso občutljive na inzulin, glukoza ne bo mogla vstopati v celice ter se porabiti, kot vir energije. Ob povišanem krvnem sladkorju, so zvišane tudi vrednosti inzulina, kar vpliva na tvorbo maščobe v telesu. V tem primeru govorimo o inzulinski rezistenci, katera je značilna za osebe s prekomerno težo ter je predstopnja sladkorne bolezni tipa 2. Osebe z inzulinsko rezistenco imajo tako večjo verjetnost za shranjevanje s hrano zaužite energije v maščobe [6].
Mikrobiota predstavlja vse mikroorganizme, ki se nahajajo v našem črevesju in je v zadnjem obdobju vse bolj in bolj proučevana tema v svetu znanosti. Vemo, da je naš prebavni trakt poseljen z več vrstami bakterij, katere so ključnega pomena pri presnovi ter imajo pomembne funkcije pri delovanju celotnega organizma [7]. Kako pomembna je naseljenost našega prebavnega trakta z bakterijami, priča tudi dejstvo, da so osebe z nizko bakterijsko naseljenostjo med drugim bolj rezistentne na inzulin ter lažje pridobivajo telesno težo v obliki maščobe [8].
Vidimo, da več dejavnikov vpliva na to, kako bomo reagirali na določeno hrano. Eden izmed direktnih in najlažjih načinov za ugotavljanje takojšnjega vpliva hrane na telo, je z merjenjem krvnega sladkorja. Vemo, da ima povišan nivo ključno vlogo pri razvoju diabetesa tipa 2 ter je prav tako pomemben dejavnik tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni, povišanega krvnega pritiska, zamaščenih jeter, debelosti…[9]. Iz tega razloga je pomembno vzdrževanje krvnega sladkorja na normalnem nivoju tekom celotnega dne.
V odlični študiji, katero je delal Zeevi s sodelavci [10], so teden dni spremljali krvni sladkor po vsakem obroku, pri 800 posameznikih. Dokazali so, da je ob uživanju enake hrane dvig krvnega sladkorja lahko pri določenih osebah popolnoma drugačen. Uživanje določenih živil tako pri nekaterih povzroči strmo zvišanje krvnega sladkorja, medtem ko enaka živila pri drugih sploh ne povzročijo spremembe krvnega sladkorja. Kot je razvidno iz Slike 1 vidimo, da se pri osebi 445 nivo krvnega sladkorja zviša ob uživanju banane, ob uživanju piškotov pa ostane nespremenjen, pri osebi 644 pa vidimo ravno nasproten pojav.
Dejstvo je, da se ljudje preveč razlikujemo med sabo, da bi lahko vsem predpisali enak način prehranjevanja. Zavedajmo se, da lahko določene diete prinašajo super rezultate nekomu, vendar hkrati to ne pomeni, da bomo takšne rezultate izkusili tudi mi. Kar ustreza mojemu telesu tako ni nujno, da bo ustrezalo tudi tvojemu.
Individualizacija prehranjevanja je ključ do dolgoročnega zdravja! Pomembno je, da poslušamo ter spoznavamo svoje lastno telo. Si vzamemo čas, da ugotovimo kakšna hrana nam ustreza oz. česar je bolje, da se izogibamo. In če občasno še malo “pomigamo”, imamo veliko možnosti za zdravo, zadovoljno življenje, kar bi pa morala biti prioriteta vsakega izmed nas.