Avtor: Nina Ogorevc
Gluten je rastlinska beljakovina, ki jo vsebujejo različna žita (npr. pšenica, pira, ječmen in rž). Posledično se gluten nahaja v večini kruhov, testeninah in podobnih izdelkih iz žit. Ljudje, ki zagotovo ne smejo uživati glutena so tisti, ki imajo potrjeno celiakijo in intoleranco na gluten.
Celiakija je avtoimuna bolezen, ki jo povzroča zaužitje glutena pri posameznikih, ki imajo zanjo genetsko predispozicijo. Zaenkrat so poznane različne oblike celiakije (tipična, atipična, potencialna in tiha). Pri tipični celiakiji imajo bolniki gastrointestinalne težave (bruhanje, diareja, zaprtje, bolečine v trebuhu, ipd.), pri atipični pa se pojavljajo sindromi zunaj črevesja (slaba volja, zapoznela puberteta, anemija, izčrpanost, itd.). Tiha celiakija je brez simptomov, imajo pa bolniki pozitivno krvno serologijo, kar pomeni, da se v krvi nahajajo protitelesa značilna za celiakijo in vnetje sluznice tankega črevesa. Potencialna celiakija se kaže s pozitivnimi serološkimi testi, bolniki imajo lahko simptome ali pa tudi ne, medtem ko ni sprememb na sluznici tankega črevesa. S celiakijo se bojuje približno 1 % svetovnega prebivalstva. Edina rešitev, ki jo zaenkrat poznamo je brezglutenska dieta (1).
Simptomi značilni za celiakijo pri različnih starostih (1).
Zadnje čase se veliko govori tudi o neceliakalni glutenski občutljivosti (tudi intoleranca na gluten). S težavo naj bi se soočalo okoli 6 % svetovnega prebivalstva. Pri "bolezni" gre za podobne simptome kot pri celiakiji, ki pa po izločitvi glutena iz prehrane ponavadi izginejo. Klinično jim ne dokažejo niti celiakije, niti alergije na določeno žito (1).
Problemi brezglutenske diete
Pri bolnikih s celiakijo hitro pride do pomanjkanja makro- in mikrohranil. Dejavniki, ki povzročajo pomanjkanje hranil so zmanjšano uživanje živil bogatih z vitamini, minerali in prehransko vlaknino, slabšo absorpcijo hranil iz tankega črevesa, metabolne motnje in povečano izločanje iz črevesja. Pri pomanjkanju mikrohranil gre ponavadi za železo, cink, baker, kalcij, selen, folat in vitamine E, D, B12 in B6. Ko je celiakija ugotovljena bolniki preidejo na brezglutensko prehrano. Sluznica tankega črevesa se približno v roku pol leta obnovi in hranila se normalno absorbirajo (2).
Seveda ni vedno vse tako lepo kot se sliši. Bolnikom lahko tudi po ugotovljeni celiakiji še vedno primanjkuje hranil. Vse prevečkrat se poslužujejo procesirane brezglutenske prehrane, ki je precej dražja in dosti revnejša z vitamini in minerali. Velikokrat vsebujejo ti izdelki višje vrednosti nasičenih maščobnih kislin in sladkorje, ter manj beljakovin.
S podobnimi težavami pa se srečujejo tudi samodiagnosticirani bolniki, ki se zaradi takšnih in drugačnih težav odločijo za izločitev glutena. Ker razni simptomi po izločitvi izginejo (velikokrat tudi na račun izgubljene telesne mase), se seveda počutijo boljše, za svoje težave pa okrivijo gluten (3).
V Ameriki (trend pa prihaja tudi v Evropo) se brezglutenske diete in izdelkov poslužujejo bolj izobraženi ljudje in ljudje z višjim standardom. Za njih je predvsem pomembno, da takšen način prehranjevanja ni ravno poceni, kar pa verjetno sovpada z njihovim življenjskim slogom.
Na koncu se moramo vprašati ali je res gluten tisti, ki nam škodi ali le iščemo nekaj, kar lahko okrivimo za svoje težave. Nobenega dokaza ni, da bi pri "normalnih" ljudeh brezglutenska prehrana izboljšala zdravje. Pri prehransko neizobraženem posamezniku pa lahko naredi več škode kakor koristi. Ni gluten naš sovražnik, ampak smo lahko to sami sebi.