KAJ MORAMO VEDETI:
Ljudje vedno več pozornosti in časa posvečamo načrtovanju ter razmišljanju o svoji prehrani.
Pretirano »zdrav« način prehranjevanja lahko vodi do podhranjenosti in kliničnega stanja imenovanega ortoreksija nervoza (ON) - omejevanje ne glede na količino, temveč kvaliteto hrane ki jo zaužijemo.
Nagnjenost k ON lahko neformalno identificiramo z 10 stopenjskim Bratmanovim ali 15 stopenjskim ORTO-15 vprašalnikom.
Zdrava pamet in uravnotežena prehrana sta ključ do dolgega življenja.
Poleg debelosti in z njo povezanih bolezni je danes v porastu tudi pretirano »zdrav« način razmišljanja in prehranjevanja. Vsak dan je več »zdravih« produktov na tržišču, mediji nas zasipajo z različnimi informacijami o »zdravem« načinu prehranjevanja in življenja. Če bi verjeli vsemu, bi že zdavnaj živeli le še od vode in zraka. Pa še ta dva sta onesnažena.
Med nami je veliko ljudi, ki prehrani posveča preveč pozornosti (ja tudi to je mogoče). Načrtovanje prehrane, objavljanje zdravih obrokov, nasveti in namigi za zdravo prehrano so postali stalnica na družabnih omrežjih in blogih. Pretirano ukvarjanje s hrano pa lahko hitro preraste v obsesijo in privede tudi do nevarnih posledic.
Med znanstveniki in zdravniki narašča zanimanje za klinično stanje, pri katerem ljudje omejijo svojo prehrano ne na količino, temveč na kvaliteto hrane ki jo zaužijejo. Bratman [1] je prvi postavil pojem »ortoreksija nervosa« (v nadaljevanju ON) in s tem opisal ljudi z ekstremnimi, pretirano »zdravimi« dietami, ki lahko vodijo do podhranjenosti in celo motnje pri vsakodnevnih opravilih, kar je na primer značilno tudi za druge motnje hranjenja kot sta anoreksija in bulimija. Beseda izhaja iz grške besede »ortho«, ki pomeni pravo in »orexi«, ki pomeni apetit. Bratman je stanje videl kot patološko obsesijo z zdravim prehranjevanjem, opazoval pa je ljudi, ki se ukvarjajo z jogo. V svoji knjigi [2] je postavil vprašalnik za diagnozo ljudi z ON, sestavljen iz desetih vprašanj z možnimi odgovori DA/NE (glej konec objave). Italijanski raziskovalci [3] so vprašalnik kasneje nadgradili na 15 vprašanj z možnimi odgovori na lestvici od 1 (vedno) do 4 (nikoli) (ORTO-15). Višje točke pomenijo manj ekstremno prehranjevanje, 40 točk pa je mejna vrednost za diagnozo ON. Vprašalnik je še nepopoln, kot tudi mejna vrednost previsoka, saj pri večini raziskav v Evropi delež ljudi z ON po zadnjih raziskavah presega 50% [4, 5, 6]. Vprašalnik ne ugotavlja klinično pomembnih sprememb v obnašanju, zdravstvenih problemov zaradi diete in pa stiske ter pomanjkanja socialnih stikov, temveč le nagnjenost k pretirano zdravem načinu prehranjevanja. S tem ne identificira dejanskega patološkega obnašanja. Vprašalnik je zgolj neformalen in ni znanstveno natančen [7]. Vseeno pa je bilo na podlagi omenjenih vprašalnikov narejenih kar nekaj raziskav.
Večina postavlja razširjenost obolelosti med 30%-70% splošne populacije, večje tendence pa se ugotavljajo pri ljudeh, ki se tudi profesionalno ukvarjajo s prehrano.
V Braziliji so naredili raziskavo [8] na 392 dietetikih, kjer so ugotovili 88,7% delež tistih, ki po ORTO-15 lestvici ustrezajo ON. V podobni raziskavi [9], tudi v Braziliji, so anketirali le ženske študentke prehrane (n=150) in ugotovili, da jih ima kar 9 od 10-ih rizično obnašanje za pojav ON. Med študenti medicine v Turčiji (n=878) [10] naj bi jih glede na rezultate vprašalnika za ON trpelo 40%. V Avstrijski raziskavi pa so preko spletnih medijev anketirali 1029 naključnih ljudi in ugotovili tendenco za ON pri skoraj 70% vprašanih. V Sloveniji podobne raziskave še ni bilo moč zaslediti.
Številke so na prvi pogled visoke, vendar so neprimerljive s širšim razumevanjem motenj hranjenja, ki naj bi bile med splošno populacijo dokaj redke. Anoreksija nervoza in bulimija nervoza sta ocenjeni na zgolj 2% celotne populacije [7]. Kot že prej omenjeno nam vprašalnik ne pove dejanske klinične obolelosti, temveč le tendenco za razvoj bolezni.
Zavedati se moramo, da nam noben ekstrem ne koristi. Pretirano zdrava, kot pretirano nezdrava prehrana lahko pomenita nevarnost za naše zdravje. Zdrava pamet in uravnotežena prehrana sta ključ do dolgega življenja brez nepotrebnega odpovedovanja.
Za konec pa še Bratmanov [1] vprašalnik v lasten razmislek:
Ali razmišljate o zdravi prehrani več kot tri ure na dan?
Ali načrtujete obroke za več dni vnaprej?
Ali je prehranska vrednost obroka za vas pomembnejša od uživanja v hrani?
Ali se vam je ob ukvarjanju s kakovostjo prehrane zmanjšala kakovost življenja?
Ali postajate vse strožji pri izbiranju kakovostne hrane, ki jo uživate?
Se počutite samozavestnejši, kadar jeste zdravo hrano?
Ste se zaradi zdrave prehrane odrekli hrani, v kateri ste nekoč uživali?
Ali se zaradi svojega načina prehranjevanja umikate iz kroga družine ali družbe?
Ali se počutite krive, če jeste hrano, ki ni del vaših pravil prehranjevanja?
Ali vas uživanje zdrave hrane pomirja in vam omogoča nadzor nad sabo?