Alkohol ne predstavlja le grožnje za tistega ki pije, temveč tudi za vse ostale posameznike, povezane z njim. Klasični primer je ravno škodovanje plodu med nosečnostjo. Alkohol je teratogen (substanca, ki lahko sproži nenormalen razvoj ploda v maternici), ki hitro prehaja placento. Nerazvita jetra plodu še nimajo encima za razkroj alkohola in plod se mora zanašati na metabolizem mame [1].
Oblika alkohola, ki se nahaja v pivu, vinu in drugih alkoholnih pijačah je etanol – majhna molekula, topna tako v lipidih kot v vodi. Ko jo enkrat zaužijemo se direktno absorbira v prebavnem traktu in se raztopi znotraj telesne zunaj celične tekočine. Prosto prehaja preko celične membrane v citoplazmo. V zelo visokih koncentracijah lahko povzroči moteno delovanje celičnih funkcij in celo celično smrt [1].
Škoda povzročena zaradi alkohola se lahko odraža na možganih in drugih organih razvijajočega se plodu. Pitje med nosečnostjo je torej velik faktor tveganja za spontan splav, mrtvo rojenega otroka, prezgodnje rojstvo, omejenost pri rasti in nizko porodno težo [1]. Eden najhujših možnih izidov je razvoj fetalnega alkoholnega sindroma (FAS). Je pa to le ena oblika prizadetosti pod krovnim izrazom za vse motnje, ki se pojavijo pri otroku kot posledice pitja med nosečnostjo: Spekter fetalnih alkoholnih motenj (FASD). FASD se kaže v različnih obraznih spremembah, motnjah v rasti, kognitivnem razvoju, nižjem IQ, motnjah koncentracije, slabšem spominu in motenem delovanju organov [2].
FAS in FASD sta resna problema javnega zdravstva.
Stanje je možno preprečiti, vendar ko se enkrat pojavi pri otroku, ni več zdravila in pusti doživljenjske posledice.
Na žalost pa zavedanje med širšo populacijo še vedno ostaja premajhno. Še posebej nevarno je občasno »opijanje«, saj nenadna visoka količina alkohola lahko povzroči splav, mrtvo rojenega otroka, prezgodnje rojstvo, nizko porodno težo in sindrom nenadne smrti novorojenčka [1].
Študije o pogostosti uživanja alkohola med nosečnostjo in njegovih posledic se med seboj razlikujejo, vendar v povprečju na svetu 9,8% nosečih žensk pije alkohol [3]. Seveda je v določenih državah, kjer v splošnem zaužijejo zelo malo alkohola zaradi vere ta odstotek skoraj ničeln, med tem ko je pri določenih skupnostih na Aljaski, Juži Afriki, Avstraliji,… ta odstotek izredno visok. Od svetovnega povprečja močno odstopajo tudi evropske države, še posebej Anglija, Irska, Rusija in Švica [3, 4]. Zaradi nepopolnosti raziskav je seveda še veliko neznanega, alkohol je tudi delikatna tema pri nosečnicah, zato je verjetno realno stanje še bolj alarmantno.
Je pa res, da tudi če nosečnica uživa alkohol, ni nujno da bo plod poškodovan in bo razvil katerokoli obliko FASD. Le 1 na 67 žensk, ki uživajo alkohol rodi otroka s FAS, oziroma 1 od 7 žensk rodi otroka s FASD (po predvidevanjih) [4]. Izzid je odvisen od mnogih dejavnikov kot so genetsko ozadje ženske in otroka, razlike v metabolizmu alkohola, okoljski vplivi, kajenje, prehranski status, stres in življenjski slog nosečnice [3].
Kako pa je v Sloveniji? Po podatkih NIJZ-ja vsaj 35% slovenskih nosečnic vsaj enkrat med nosečnostjo zaužije alkoholne pijače. Evidentiranih je bilo 20 novorojenčkov s FASD v obdobju med 1997-2014, od tega 13 z diagnozo FAS. Več o dnevu FAS in raziskavah lahko najdete na povezavi do članka na NIJZ:
Tudi uživanje alkohola med dojenjem ima možne teratogene posledice. Ena merica alkohola se na alkoholni stopnji materinega mleka (0,5-3,3% materine doze) pozna do 175 min po zaužitju. V kolikor je spila več, se pozna še dlje, zato dojenje po zaužitju alkohola nikakor ni priporočljivo.
Veliko je potrebno narediti predvsem na ozaveščanju bodočih mam v rodnem obdobju o nevarnosti alkohola za razvijajoč se plod. Čeprav so vplivi alkohola na plod dobro dokumentirani, še vedno niso popolnoma pojasnjeni.
Priporočilo za noseče in doječe ženske bi torej moralo biti jasno: »Ni znane količine alkohola, ki bi bila dokazano varna za zaužitje kadarkoli v obdobju nosečnosti ali dojenja«.
S tem bi morali biti seznanjeni vsi ginekologi in zdravstveni delavci, ki pridejo v stik z nosečnicami in doječimi materami. Še posebej pa menimo, da je potrebno v zdravstveni sistem bolj vključevati tudi strokovnjake z znanjem prehrane, ki bi morali sodelovati z nosečnicami že takoj po zanositvi. Le ti bodo znali pravilno svetovati o pomembnih vplivih prehrane na razvoj plodu in zdravstveno stanje mame.
Bingham R.J. 2015. Latest evidence on Alcohol and Pregnancy. Nursing for Women's Health, Volume 19, Issue 4: 338-344
A.P, Hasken J.M., Blankenship J., Marais A.S., Joubert B., Cloete M., de Vries M.M., Barnard R., Botha I., Roux s., Doms C., Gossage J.P., Kalberg O.W., Buckley D., Robinskon L.K., Adnams C.M., Manning M.A., Parry D.H.C., Hoyme H.E., Tabachnick B., Seedat S. 2016. Breastfeeding and maternal alcohol use: Prevalence and effects on child outcomes and fetal alcohol spectrum disorders. Reproductive Toxiology 63: 13-21
Popova S., Lange S., Probst C., Gmel G., Rehm J. 2017. Estimation of national, regional, and global prevalence of alcohol use during pregnancy and fetal alcohol syndrome: a systematic review and meta-analysis. Lancet Glob Health 2017; 5:e290-99
Mardby A.-C., Lupattelli A., Hensing G., Nordeng H. 2017. Consumption of alcohol during pregnancy—A multinational European study. Women and Birth