Cilj vsakega proizvajalca je vsekakor prodati svoj izdelek. V tej želji poskuša potrošnika prepričati, da je ravno njihov izdelek boljše kakovosti z boljšimi lastnostmi od konkurence. V ta namen vsebujejo izdelki pogosto trditve, ki namigujejo, da ima živilo posebne ugodne prehranske lastnosti. Na prodajnih policah tako pogosto zasledimo, da izdelek pogosto vsebuje: "manj maščob", "visoko vsebnost beljakovin", je "brez dodanih sladkorjev"…
Razložimo te pojme!
Brez sladkorjev in brez dodanih sladkorjev
V kolikor je na izdelku trditev, da ne vsebuje sladkorjev, pomeni, da izdelek ne vsebuje več kot 0,5 g sladkorjev na 100 g ali 100 ml. Medtem velja za izdelke s trditvijo, da živilom sladkor ni bil dodan, da izdelek ne vsebuje nobenih dodanih sladkorjev. V tem primeru izdelki lahko vsebujejo sladkor. Vsebujejo lahko namreč veliko naravno prisotnih sladkorjev. Odličen primer je suho sadje s trditvijo, da ne vsebuje dodanega sladkorja, vendar bo kljub temu v prehranski tabeli sladkor predstavljal najvišji delež.
Povečana vsebnosti in zmanjšana vsebnost (ime hranila)
Trditev, da je vsebnost enega ali več hranil (razen vitaminov in mineralov), povečana, je dopustna samo, kadar je vsebnost v primerjavi s podobnim izdelkom povečana vsaj za 30%.
V praksi to pomeni: če izdelki določene vrste vsebujejo določeno hranilo zgolj v sledovih, delež tega hranila ne bo bistveno večji tudi v izdelkih, kjer bo proizvajalec trdil povečano vsebnost.
Enako velja pri zmanjšani vsebnosti (ime hranila). Trditev je dopustna samo, kadar je vsebnost v primerjavi s podobnim izdelkom zmanjšana vsaj za 30%.
Visoka vsebnost beljakovin
Trditev, da ima živilo visoko vsebnost beljakovin, je dopustna samo, kadar vsaj 20% energijske vrednosti živila zagotavljajo beljakovine. Za lažjo predstavo: izmišljen izdelek s to trditvijo in z energijsko vrednostjo 100 kcal, bo tako lahko vseboval 20 g ogljikovih hidratov in 5 g beljakovin. Če ta vrednost predstavlja dejansko visoko vrednost, pa je odvisno od vsakega posameznika ter njegovih potreb po beljakovinah.
Vir prehranske vlaknine
Trditev, da je živilo vir prehranske vlaknine, je dopustna samo, kadar izdelek vsebuje 3 g prehranske vlaknine na 100 g ali 1,5 g prehranske vlaknine na 100 kcal. Na tem mestu se moramo zavedati kakšno količino izdelka bomo dejansko zaužili. V kolikor zaužijemo zgolj par gramov takega izdelka, se ne bomo bistveno približali priporočenemu vnosu 30 g prehranske vlaknine na dan.
Zavajanje potrošnika
Proizvajalec lahko potrošnika zavaja tudi na način, da poudarja in opozarja na odsotnost določene snovi, čeprav je ta snov naravno ODSOTNA v takih živilih. Odličen primer predstavljajo rastlinska olja s trditvijo, da ne vsebujejo holesterola. Holesterol je namreč prisoten zgolj v maščobah živalskega izvora in ga tako ne vsebuje nobeno rastlinsko olje.
Kljub temu, da je Evropska unija sprejela enotno zakonodajo z namenom zagotoviti visoko raven varstva interesov potrošnika in preprečiti zavajanje potrošnikov, je pomembno, da potrošnik razume kaj izdelek ponuja. Iz tega razloga je razumevanje prehranskih trditev velikega pomena. Glede na to, da je prehranskih trditev veliko, vseh nismo razložili na tem mestu. V kolikor imate dodatna vprašanja, vam z veseljem pomagamo!