Je kriva Prekmurska gibanica?


V Sloveniji je v povprečju 24,8 % otrok s prekomerno telesno maso.

Pomurje izstopa.

Na tem območju Slovenije so namreč številke najbolj zaskrbljujoče. Dečki so v primerjavi s svojimi vrstniki iz preostalih regij najbolj debeli, medtem ko so deklice tik pod vrhom debelosti.

Podatki, pridobljeni iz športnovzgojnega kartona osnovnih in srednjih šol, nam omogočajo realen vpogled v stanje prehranjenosti slovenskih otrok in mladostnikov, starih od 6 do 19 let. In ravno ti podatki lahko vzbujajo največ skrbi za starše otrok iz Pomurja. Skoraj vsak tretji dečko (30%) iz tega območja ima namreč prekomerno telesno maso. Izpostaviti je vredno tudi, da nima nobena slovenska regija toliko debelih fantov, kot jih ima Pomurje (9,8%). Stanje pri deklicah ni veliko boljše. Več kot četrtina (26,4%) deklic ima prekomerno telesno maso, od tega je 8,1% debelih.

Podatki ob tem, da kažejo na očitne razlike med regijami, opozarjajo tudi na povezanost med socialno-ekonomskim standardom in debelostjo. Ugotovljeno je namreč, da imajo prekomerno telesno maso predvsem tisti otroci, ki prihajajo iz družin z nižjim socialno-ekonomskim standardom (Gabrijelčič Blenkuš in Robnik, 2016).


Slika 1: Delež različno prehranjenih dečkov v šolskem letu 2014/2015


Slika 2: Delež različno prehranjenih deklic v šolskem letu 2014/2015

Koga moramo kriviti za to?

So krivi otroci, ker so se polenili ter postali izbirčni pri hrani?

So krivi starši, ker predstavljajo slab zgled svojim otrokom?

Je krivo okolje, v katerem živimo? Okolje, kjer je hranilno revna in energijsko bogata hrana vedno na dosegu rok?

Ali pa lahko krivimo slabše razvito gospodarstvo tega območja?

Je sploh smiselno usmeriti pozornost na posamezen dejavnik, zavedajoč se, da je preplet tisti, ki predstavlja realno sliko trenutne situacije?

Potrebno je ugotoviti, kje je problem. Vendar ne smemo izgubiti vse energije v iskanju krivca, medtem ko se otrokom povečuje tveganje za srčno-žilna obolenja, sladkorno bolezen in rakava obolenja v njihovi odrasli dobi.

Kaj lahko storimo?

Kaj lahko storiš ti, bralec/bralka?

Začnimo tam, kjer so spremembe možne. Začnimo pri sebi. Bodimo zgled bratu/sestri, možu/ženi ter predvsem bodimo pravi zgled svojemu (bodočemu) otroku.

Nenazadnje vemo, da so otroci zrcalo svojih staršev. In takšne prehranjevalne navade, kot bomo otroku privzgojili v otroštvu, bo zelo verjetno ohranjal tudi v odrasli dobi. Zanimivo (vendar znano) je dejstvo, da se debelost pogosto ohranja v družini. Vsekakor ima genetika svoj delež na tehtnici, vendar se moramo zavedati, da je življenjski slog družine tisti, ki na koncu pretehta (Gabrijelčič Blenkuš in Robnik, 2016).

Kako se prehranjujemo Slovenci?

Izpostaviti je vredno opazovalno klinično raziskavo, ki je ugotavljala prehranjevalne navade žensk eno leto pred nosečnostjo, med nosečnostjo ter med dojenjem (Benedik, 2015). Rezultati so pokazali, da prehrana slovenskih nosečnic in doječih mater ni optimalna, zaužijejo namreč preveč nasičenih maščob, skupnega sladkorja in soli. Bistveno premalo pa omega 3 maščobnih kislin (zlasti DHK), folne kisline, vitamina D in E, železa, fluorida ter joda.

Poudariti je vredno tudi, da so bile prostovoljke v raziskavi visoko izobražene, saj jih je imelo 79 % vsaj visokošolsko izobrazbo, hkrati v raziskavo niso bile vključene prostovoljke iz Pomurja.

Zanimive podatke navaja tudi NIJZ (Nacionalni inštitut za javno zdravje), ki kaže, da se določeni parametri, ki določajo zdravo prehranjevanje ne izboljšujejo, temveč celo poslabšujejo! Pogostost uživanja sadja in zelenjave je med letoma 2001 in 2016 namreč upadla. Ponovno se izpostavlja razlike glede na socialno-ekonomski standard. Tudi na tem mestu Pomurje ne spada v regijo, kjer se je zaužilo največ sadja in zelenjave.


Slika 3: Pogostost uživanja sadja in zelenjave v Sloveniji

Zato ponovno opozarjamo, da bo vsak (bodoči) starš odločilen korak v smeri zdravja svojih otrok naredil s tem, da bo izboljšal svoje prehranjevalne navade!

Kje pa so problemi slabih prehranjevalnih navad?

Dejstvo je, da prehrana ni bila nikoli tako aktualna tema, kot je v današnjem času. Kljub temu tega (očitno) ne znamo uporabiti v praksi.

Je možno, da se zaradi poplave informacij izgubimo v iskanju popolnosti?

Najdemo dovolj vprašanj, nepojasnjenih odgovorov ter naposled izgovorov, da bi naredili prvo spremembo v smeri izboljšanja prehranjevanja. Osredotočamo se na malenkosti in pozabimo na celo sliko. Obremenjujemo se s tem ali je zelenjava v trgovini škropljena ali ne, potem pa gremo z družino raje na pico..

Prijazen nasvet: "ni potrebno delati znanosti iz prehrane". Lahko jo, vendar za osnovno prehranjevanje to nikakor ni potrebno.

Naši konkretni in enostavni nasveti za vas in vašo družino so:

- Raznovrstna, sezonska zelenjava naj bo na krožniku vsaj 2-krat dnevno

- Zaužite 2 različna sadeža dnevno

- Uživajte (mastne) ribe vsaj 2-krat na teden

- Vsaj en dan v tednu naj meso nadomestijo stročnice

- Izbirajte enostavne priloge, kot so riž, krompir, kaše ter tudi kruh

- Ne uživajte predelanih mesnih izdelkov, kot so paštete, hrenovke, klobase, salame..

- Izbirajte med bolj pustimi kosi mesa

- Ne pripravljajte ocvrte hrane

- Vsakodnevno uživanje sladkih živil ni potrebno, raje občasno in takrat brez slabe vesti

- GIBAJTE SE

- Posvetite čas svojemu otroku

Tovrstno prehranjevanje ne zahteva veliko znanja in tudi kompliciranja ne. Prav tako je vredno omeniti, da je lahko cenovno sprejemljivo, še posebej, če ima gospodinjstvo možnost pridelave lastne zelenjave. In glede na razširjenost poljedelstva v Pomurju, bi to za družine iz tega območja lahko predstavljalo veliko prednost.

Zavedamo se, da bodo otroci vedno raje izbrali palačinke s tistim dobrim namazom, kot enolončnico. Vendar, v kolikor se bo cela družina prehranjevala zdravo od malih nog otroka, bo tudi njemu/njej enolončnica postala zgolj normalen obrok. Vsekakor je potrebno vztrajati, saj spremembe ne pridejo čez noč, še posebej pri otrocih ne. In kakor koli se spremembe zdijo težko dosegljive, se zavedajmo, da je debelost vedno težje zdraviti kot pa preprečiti.

Potrebno je le začeti.

Literatura:

Benedik, E. (2015) Prehrana v času nosečnosti in dojenja ter maščobno -kislinska sestava humanega mleka.

Gabrijelčič Blenkuš, M. and Robnik, M. (2016) Prekomerna prehranjenost in debelost pri otrocih in mladostnikih v Sloveniji II, NIJZ.

#prehranjevalnenavade #otroci #debelost

Pridruži se ostalim prejemnikom e-novic!

Ostani na tekočem z objavami, dogodki, popusti in drugimi novicami - prijavi se na e-novice in postani del naše skupnosti.

Zavod SpoznajPrehrano

031 425 221

info@spoznajprehrano.com

Ostani na tekočem

  • Grey Blogger Icon
  • Grey Instagram Icon
  • Grey Facebook Icon
  • Grey YouTube Icon

Zavod SpoznajPrehrano