Na Biotehniški fakulteti je 19. 4. 2018 potekal 2. Simčičev simpozij. Dogodek posvečen pokojnemu profesorju ddr. Marjanu Simčiču, izjemnemu strokovnjaku, profesorju, človeku.
Prof. dr. Janez Salobir je "razbijal" mite na temo veganstva. V spodnjem zapisu smo povzeli vsebino predavanja:
Razvoj človeka
Predniki človeške vrste so vsaj pred 4,5 mio. leti opustili rastlinojedi način prehrane in postali lovci-nabiralci. Tudi moderni človek Homo sapiens sapiens je bil vse od nastanka pred okoli 200.000 leti lovec-nabiralec, ki je lovil živali, ribe, nabiral sadje, semena, gomolje, jajca, med… Tovrsten življenjski oz. prehranski slog je prakticiral do pred okoli 10.000 leti, ko so prvi ljudje prenehali z lovstvom-nabiralništvom, se ustalili ter začeli kmetovati. Ob razvoju kmetijstva je tako imel 10.000 let časa za prilagoditev na drugačno prehrano. V tem času se človek genetsko ni bistveno spremenil, sploh pa ne v zadnjih 30 letih.
Študije, ki so proučevale prehrano lovcev-nabiralcev kažejo, da je človek v tem obdobju užival v povprečju 66-75% energije iz živalske hrane. Raziskave prav tako kažejo, da je večina ljudstev lovcev-nabiralcev dobila več kot 50% energije iz živalske hrane in da je zgolj 14% ljudstev dobilo več kot 50% energije iz rastlinske hrane. Ni poznanih ljudstev, ki prostovoljno ne bi uživala živalske hrane, razen v času pomanjkanja. Veganska prehrana ni naravna prehrana za človeka, saj v naravi brez živalske IN rastlinske hrane ne preživi.
Prebava in presnova
Človekova prebavila so značilna za vsejeda, a bolj blizu mesojedom kot rastlinojedom. Zobovje je prilagojeno vsejedi prehrani in se je z evolucijo spreminjalo tako glede oblike zob, zobnih ploskev in čeljusti, na vsejedo naravo kažejo tako kočniki kot mlečni zobje. Zanimiva je tudi primerjava človeškega želodca z drugimi živalskimi vrstami. Želodec človeka je namreč histološko najbolj podoben pasjemu (vsejeda prehrana) ter manj želodcem rastlinojedih živali. Podobno velja za dolžino prebavil. Človeška prebavila imajo namreč majhno prostornino in so relativno kratka glede na dolžino telesa. Če se osredotočimo na del prebavil, ki je namenjen pretežno mikrobni prebavi, ugotovimo, da je človek sposoben mikrobno predelati bistveno manj rastlinske hrane kot rastlinojede živali in komaj kaj več kot pes.
Upoštevajoč evolucijske adaptacije lahko povzamemo, da je človek glede zgradbe in funkcije prebavil vsejed, a bolj podoben psu kot vsejedemu prašiču, sploh pa ne obligatnim rastlinojedcem. Posledično moramo, da bi pokril potrebe po energiji in hranilih, uživati hrano z visoko prebavljivostjo, visoko koncentracijo hranil in energije in s hranili v absorptivni obliki, a ob tem uživati tudi dovolj substrata za mikrobe. Človek je tudi z vidika evolucijske adaptacije presnove obligaten vsejed. Morda najmočnejši dokazi za to so vitamin C, ki je izključno v rastlinski hrani, ter vitamin B12 in dolgoverižne večkrat nenasičene maščobne kisline, ki jih v rastlinski hrani ni. Upoštevajoč, da so dolgoverižne večkrat nenasičene maščobne kisline predpogoj za razvoj velikih človeških možganov, lahko trdimo, da je bila živalska hrana ključna za nastanek človeka. Maščobe rib vsebujejo ogromno, maščobe živali pa veliko dolgoverižnih večkrat nenasičenih maščobnih kislin, medtem ko jih rastline ne vsebujejo
Meso, kot bogat vir hranil
Prednosti mesa, pred rastlinsko hrano so, da vsebuje tista hranila, ki jih v rastlinski hrani ni, jih je premalo oz. so zelo slabo izkoristljiva. Meso je namreč bogat vir dobro izkoristljivih beljakovin in esencialnih aminokislin, esencialnih maščobnih kislin, dolgoverižnih večkrat nenasičenih maščobnih kislin (EPA, DHA), železa, selena, cinka, vitamina B12 in drugih vitaminov skupine B, vitamina A, vitamina D…
Kako nepogrešljivo je meso in druga živalska živila kaže stališče nemškega združenja za prehrano (DGE):
Z uživanjem le rastlinske hrane je oskrba z vsemi hranili nemogoča ali le težko dosegljiva
Najbolj kritično hranilo je vitamin B12
Potencialno kritična hranila so tudi: beljakovine oz. esencialne aminokisline, dolgoverižne večkrat nenasičene maščobne kisline, riboflavin, vitamin D, kalcij, jod, cink, selen
Veganska prehrana se ne priporoča za noseče ženske, doječe matere, dojenčke, otroke in mladostnike. Ob tem: slovenski pediatri veganski način prehrane prepovedujejo!
Kdor se želi kljub temu prehranjevati vegansko, potem naj trajno uživa prehransko dopolnilo B12, mora biti pozoren na vnos kritičnih hranil, hkrati naj obiskuje kvalificiranega prehranskega strokovnjaka in pri zdravniku redno kontrolira status kritičnih hranil
So vem to zdijo napotki za zdrav način prehrane?
Posledično lahko trdimo, da je veganska prehrana lahko polnovredna le za odrasle, pa še to le s pomočjo kvalificiranega prehranskega strokovnjaka in zdravnika ter:
farmacevtske, kmetijske, živilske … industrije
sadov globalizacije: gojenje in uvažanje tujerodne hrane z vseh koncev sveta ob vsakem letnem času
Upoštevajoč to, lahko trdimo, da je za zagotavljanje deficitarnih hranil, pomoč kvalificiranega prehranskega strokovnjaka (to je lahko le človek z univerzitetno diplomo) in zdravniški monitoring, potrebna tudi določena količina denarja, ki lahko zagotovi, da je tovrsten način prehranjevanja tudi varen.
Resnih študij o učinkih veganske prehrane na zdravje pravzaprav ni, enačijo se kar z vegetarijanci, a prehrana obeh se bistveno razlikuje! Vendarle, raziskave pogosto kažejo, da imajo vegetarijanci manjše tveganje za nastanek nekaterih bolezni kot ne-vegetarijanci (SŽB, visok KT, DT2, debelost, nekatere vrste raka). Vendar, pri tem je potrebno upoštevati, da imajo vegetarijanci ugodnejše dejavnike življenjskega sloga (manj kajenja, manj uživanja alkohola, več telesne aktivnosti, nižji indeks telesne mase…) in da raziskave vse po vrsti primerjajo vegetarijance s tistimi, ki se prehranjujejo konvencionalno in ne s tistimi, ki se prehranjujejo v skladu s priporočili. Npr. v Sloveniji naj bi se več kot polovica odraslih prehranjevala nezdravo.
Zato npr. tudi po mnenju nemškega združenja za prehrano ne moremo predpostavljati, da ima vegetarijanska prehrana prednost za zdravje pred priporočeno prehrano. Kako je z vegansko prehrano v primerjavi s priporočeno prehrano se sploh ne ve, a je glede na pogostost deficitov v vnosu mnogih hranil lahko zelo nevarna. Študije kažejo, da ima tudi do 90 % veganov pomanjkanje B12. Pomanjkanje B12 je lahko že tako hudo, da so že prisotni klinični znaki pomanjkanja.
Kmetijstvo in okoljska problematika
Kmetijstvo je, kot vse človekove dejavnosti, povezano z izpusti toplogrednih plinov. Pri tem je najbolj problematičen metan, ki ga proizvajajo mikrobi v vampu, ko spreminjajo sicer neprebavljivo celulozo v koristna hranila od katerih krava živi in daje mleko. Prav zaradi dogajanja v vampu je krava zelo učinkovita rastlinojeda žival, ki lahko v času pomanjkanja tudi iz revnega suhega travinja daje mleko bogato s prepotrebnimi hranili. Zato večino svetovne populacije krav redijo revni ljudje v neprijaznih klimatskih razmerah. Krave in kmetijstvo delajo ogljični odtis zato, da proizvajajo hrano. Tudi za najrevnejše prebivalce sveta.
Ta paradoks morda najlepše razgalja reklamni oglas, ki ga je pred nekaj leti v Nemčiji objavil Mercedes, češ da ima njihovo cestno terensko vozilo razreda M več kot 200 konjev, a manjši ogljični odtis kot krava. Krava izloči okoli 75 kg metana/leto, kar je enako 1875 kg ekvivalentov CO2. Najbolj varčen Mercedes razreda M pa pri 10.000 km letno prevoženih kilometrih le 1580 kg ekvivalentov CO2. Vendar, krava proizvede ob tem 6000 kg mleka, kar predstavlja letno porabo mleka za 80 Slovencev (pri porabi 74 kg/prebivalca) ali 500 kg mesa, kar je pri porabi 43 kg mesa in mesnin na prebivalca dovolj za 12 Slovencev.
Slovenija je majhna in travnata dežela. Le ¼ slovenske zemlje je kmetijske, tako da imamo na prebivalca okoli 830 m2 polj in vrtov (najmanj v Evropi!), 130 m2 sadovnjakov in 1300 m2 travnikov, ki so večinoma na hribovskih predelih z omejenim možnostmi rabe. Medtem ko so travniki za človekovo prehrano nekoristni, lahko krava iz 1300 m2 travnikov naredi 1100 kg mleka ali 120 kg mesa.
Se bomo vozili s terenskimi vozili ali jedli meso in pili mleko in se s tem oskrbeli s hrani, ki jih v rastlinski hrani ni? Najboljša strategija je gotovo zmanjšanje ogljičnega odtisa vseh dejavnosti, za kar se uspešno prizadeva tudi celotno kmetijstvo in živinoreja.
Zaključek prof. dr. Janeza Salobirja:
“Veganski način prehrane je nenaraven, saj brez živil živalskega izvora v praksi ni mogoče na naraven način sestaviti polnovrednega obroka. Hkrati je tvegan, saj je deficite hranil mogoče nadomestiti le s pomočjo veliko znanja in tehnološkega razvoja farmacevtske, kmetijske ter živilske industrije in globalizacije (tujerodna hrana čez vse leto). Hkrati je prepovedan za dojenčke ter odsvetovan za nosečnice, doječe matere, otroke in mladostnike. Ob podpori kvalificiranih (univerzitetno izobraženih) prehranskih strokovnjakov in redni zdravniški kontroli, ob uporabi ustreznih prehranskih dopolnil in obogatenih živil, pestrem izboru rastlinskih živil ter ob ustreznem finančnem stanju je morda lahko (kratkoročno) sprejemljiv za odrasle.
Zato raje jejte pestro, saj so vsa živila lahko del zdrave prehrane, ne se bati hrane. Jejte zmerno, a dovolj. Jejte kreativno in lepo pripravljeno, z užitkom. Jejte v družbi ljudi, vzemite si čas in ob tem uživajte. Pa ne pozabite se gibati.”