Povišane vrednosti holesterola v krvi povečajo tudi tveganje za pojav kapi ter razvoj srčno-žilnih bolezni. Hkrati je znano, da določena živila vsebujejo holesterol in posledično se zdi logično, da je tovrstna živila iz prehrane potrebno izločiti. Vendar, stvari morda niso tako enostavne..
Prof. dr. Blaž Cigić je na 2. Simčičevem simpoziju na Biotehniški fakulteti govoril o holesterolu, njegovi vlogi v telesu ter o zmotah, ki se mu pogosto pripisujejo.
HOLESTEROL IN NJEGOVE FUNKCIJE
Holesterol je sestavni del celičnih membran živali in je nujen za življenje. Njegova poglavitna naloga je, da regulira fluidnost celične membrane. Pri nizkih temperaturah namreč preprečuje urejanje (kristalizacijo) alkilnih verig fosfolipidov, kar poveča mobilnost molekul, ki tvorijo membrane, medtem ko pri visokih temperaturah upočasni premikanje fosfolipidov in drugih molekul, kar zmanjša mobilnost molekul, ki tvorijo membrane.
Prisotnost holesterola tako omogoča, da je celična membrana funkcionalna (ustrezne fluidnosti) v širšem temperaturnem območju.
Holesterol je prav tako prekurzor ("predstopnja") žolčnih kislin, vitamina D ter steroidnih hormonov (testosteron, estrogen, aldosteron, kortizol,…). Hitro ugotovimo, da je holesterol spojina, brez katere življenje ni mogoče.
VNOS HOLESTEROLA OZ. NJEGOVA SINTEZA V TELESU
V razvitem svetu zaužijemo približno 400 mg holesterola dnevno. S holesterolom so bogata predvsem živila, ki vsebujejo mnogo živalskih maščob (jajca, maslo, mastno meso) in drobovina. Se pa moramo zavedati, da tudi naše telo proizvaja holesterol. Jetra in nekateri drugi organi namreč sintetizirajo (proizvedejo) približno 800 mg holesterola dnevno. Hkrati pa moramo vedeti, da je sinteza holesterola v telesu odvisna od količine zaužitega holesterola. Telo namreč uravnava količino holesterola v telesu s t.i. mehanizmom negativne povratne zanke. V kolikor bomo torej zaužili večje količine holesterola s hrano, bo telo sintetiziralo manjšo količino holesterola v jetrih in obratno.
Na 100 g živila, vsebujejo telečji možgani 2000 mg holesterola, jajčni rumenjak 1000 mg (približno 200 mg na jajce), svinjska jetra 340 mg, maslo pa 240 mg holesterola
HOLESTEROL V KRVI
Holesterol je nepolarna molekula (to pomeni, da se slabo topi v vodi). Posledično se po krvi prenaša v obliki posebnih skupkov, imenovanih lipoproteini (sestavljeni so iz lipidov in proteinov). Ti skupki so veliki nekaj deset nanometrov. Lipoproteini se razlikujejo v sestavi proteinov in deležu lipidov, posledično tudi v velikosti in gostoti. Širši javnosti so poznani predvsem lipoproteini velike gostote (HDL) in lipoproteini majhne gostote (LDL). V obeh se nahaja holesterol.
V splošnem lahko ugotovimo, da se s HDL prenaša holesterol od tkiv do jeter, kjer se del holesterola pretvori v molekule, ki se lahko izločijo iz telesa. Z LDL pa se holesterol prenaša po organizmu med celicami. LDL delci se lahko oksidirajo in pospešijo vnetne procese na stenah žil. Različne raziskave so pokazale, da povišana vrednost LDL holesterola poveča verjetnost za pojav srčno-žilnih bolezni. Obratno pa velja za povečano vrednost HDL holesterola, ki pozitivno vpliva na zdravje.
Zaželene vrednosti:
Skupni holesterol < 5 mmol/L
LDL holesterol < 3 mmol/L (holesterol, ki se nahaja v LDL, pogovorno poimenujemo „slab holesterol“)
HDL holesterol > 1mmol/L (holesterol, ki se nahaja v HDL, pogovorno poimenujemo „dober holesterol“) LDL/HDL holesterol < 2,5
ALI Z OMEJITVIJO PREHRANSKEGA VNOSA HOLESTEROLA VPLIVAMO NA RAVEN IN RAZMERJE (LDL/HDL) HOLESTEROLA V KRVI?
Da, vplivamo, vendar le v manjši meri, saj lahko z optimizacijo prehrane zmanjšamo skupen in LDL holesterol le za dobrih 20%. Če uživamo hrano brez holesterola, pa lahko zmanjšamo holesterol v krvi le do 5%. Bolj kot delež holesterola v hrani je pomembna vrsta maščob in skupna kalorična vrednost zaužite hrane.
Na vrednosti holesterola v krvi bomo s hrano tako najbolj vplivali, če bomo omejili vnos nasičenih maščob in maščob, ki vsebujejo trans maščobne kisline, ter povečali vnos prehranske vlaknine in rastlinskih sterolov. Slednji namreč izboljšajo razmerje med HDL in LDL holesterolom.
SO STATINI ZA ZNIŽANJE HOLESTEROLA ZGOLJ ŠE ENA FARMACEVTSKA SPLETKA?
Statini inhibirajo ("zavrejo") delovanje encima HMG-CoA, kateri je ključen pri sintezi holesterola v jetrih. Posledično je koncentracija holesterola v celicah manjša, poveča pa se količina LDL receptorjev na membrani celice. Zaradi večjega števila LDL receptorjev na membrani, se poveča vezava LDL in posledično zmanjša njihova koncentracija v krvi.
Jemanje statinov je zato zagotovo smiselno pri previsoki vsebnosti serumskega holesterola (predvsem LDL holesterola).
ALI JE TUDI VELIKOST LDL DELCEV HOLESTEROLA POMEMBEN DEJAVNIK TVEGANJA ZA SRČNO-ŽILNE BOLEZNI?
Dlje časa se LDL delci zadržujejo in krožijo po krvnem obtoku, manjši so. Po določenem času pride tudi do oksidacije molekul, ki tvorijo te delce. Glede na to, da so manjši, tudi lažje migrirajo skozi endotelij žil, kjer povzročajo vnetja. Zato manjši kot so LDL delci, bolj so aterogeni.
Zavedati se moramo, da holesterol predstavlja zgolj del sestavljanke človekovega zdravja. Dejstvo je, da je ta del pomemben, vendar kljub temu bistveno ne doprinese k celotni sliki. Tako kot je kompleksna sestavljanka, je kompleksna tudi naša prehrana, in zaradi tega se ne smemo osredotočiti zgolj na en del, temveč poskrbeti za celotno sliko.