Pomladna otoplitev, sončni dnevi in prazniki so znanilo začetka »piknik sezone«. Pikniki so nadvse dobrodošli družabni dogodki, kjer se ob dobri hrani in pijači srečujemo z družino, prijatelji in ljudmi, ki jih imamo radi.
Poleg družbe je na pikniku v glavni vlogi seveda hrana, ki jo pripravljamo na licu mesta, po navadi na žaru in njem podobnih »napravah«. Na tem mestu pa pogosto naletimo na problem nehigienskega rokovanja z živili, ki ima lahko neprijetne posledice.
Živila so na trgovinskih policah varna (včasih sicer lahko pride do izjem, vendar so le te redke). Ko pa jih potrošniki prinesemo domov in jih vzamemo iz embalaže ter jih začnemo pripravljati, pa je od nas odvisno, ali ta varnost še velja, ali pa smo z nepravilnim rokovanjem s hrano povzročili tveganje za morebitno okužbo ali zastrupitev.
O varnosti živil nikoli ne moremo vedeti preveč, zato smo za vas pripravili nekaj napotkov, s katerimi lahko zagotovite, da vaš piknik ne bo imel neprijetnih posledic.
Hitro pokvarljiva živila vedno shranjujte v hladilniku.
Za transport na mesto piknika in za morebitna neporabljena živila uporabljajte hladilne torbe s hladilnimi vložki. S tem zagotovite hladno verigo, ki je bistvena za zagotavljanje varnosti živil. Hladilno torbo imejte vedno v senci oz. drugem nekoliko hladnejšem mestu, odpirajte pa jo le, ko je to potrebno. Če je dan res vroč in če po nakupu ne nameravate iti takoj domov oz. na piknik ali če je vožnje nekoliko več, ravno tako uporabite hladilno torbo.
Preprečite navzkrižno kontaminacijo – surova živila naj se ne dotikajo že pripravljenih.
Surova in že pripravljena živila shranjujte ločeno. Enako velja tudi za delovne površine. Na deski, kjer ste rezali surovo meso, lahko režete druga živila šele takrat, ko to desko temeljito operete s tekočo vodo in detergentom (samo splakovanje ni dovolj). Deske iz umetnih mas (plastika) so primernejše za rezanje mesa, kot lesene deske - tudi to lahko upoštevate. Tudi pladnji, pribor in drugi pripomočki naj bodo ločeni za surovo in za že pripravljeno hrano. Vse površine počistite že pred začetkom uporabe.
Umivajte si roke.
Pri tem smo ljudje še kar dosledni, se pa lahko zgodi, da včasih pozabimo. Zelo pomemben dejavnik, nad katerim imamo res veliko nadzora. Roke si umijte pred vsakim rokovanjem s hrano, po rokovanju s surovimi živili, po končnem delu ipd. Raje si jih umijte enkrat preveč, kot enkrat premalo.
Če tekoča voda ni na voljo, imejte s seboj dovolj ustekleničene vode.
Če veste, da tekoče vode ne bo, se na to pripravite prej in operite sadje ter zelenjavo že doma.
Poskrbite za ustrezno toplotno obdelavo živil.
Tu je sploh pomembna ustrezna toplotna obdelava mesa. Pomembno je, da meso po toplotni obdelavi v sredini ni več rožnato ali krvavo. Posebno pozornost posvetite večjim kosom mesa s kostjo – kost deluje kot neke vrste toplotni izolator, zato se meso ob njej vedno speče najpočasneje. Sam izgled mesa ni vedno indikator ustrezne zapečenosti, saj je lahko v notranjosti še vedno surovo, medtem ko je na površini zažgano. Najbolje je, da uporabljate digitalni termometer in zapečenost mesa preverjate z njim. Od tega imate dvojno korist – meso bo varno in ravno prav zapečeno. Zanesljiv termometer je relativno poceni in je odlična naložba.
Temperature:
Cela perutnina: ≥ 82 °C
Piščančja bedra: ≥ 76,5 °C
Manjši kosi perutnine: ≥ 74 °C
Jedi z nadevom iz mletega mesa: ≥ 74 °C
Svinjina, obdelano meso, mleto meso: ≥ 68 °C
Goveje, telečje, ovčje meso, ribe: ≥ 63 °C
POMEMBNO: če je bilo meso pred toplotno obdelavo shranjeno pri neprimernih pogojih, npr. če smo imeli surovo meso več ur na sobni temperaturi, se lahko mikroorganizmi hitro namnožijo, nekateri med njimi pa tvorijo različne toksine. Toksini so lahko odporni na toploto, tudi na zelo visoke temperature. Tudi po primerni toplotni obdelavi se lahko zgodi, da živilo ni varno za uživanje in je lahko zdravju nevarno.
Gotova živila čimprej porabite.
Teh živil ne shranjujte v temperaturnem območju med 5 °C in 63 °C za dlje, kot za 2 uri – to pomeni, da jih je varno shranjevati v hladilniku (dovolj hladnem) ali v dovolj toplem okolju. Če so bila živila več kot 2 uri shranjena pri zgoraj omenjenem temperaturnem območju, jih zavrzite.
Tako surova, kot tudi pripravljena živila vedno pokrijte, da preprečite onesnaženje.
Kemijsko tveganje – heterociklični amini (HCA) in poliaromatski ogljikovodiki (PAH ali PAO)
Tveganja v sezoni piknikov pa niso samo mikrobiološkega izvora. Pomembno je tudi to, kako oz. do kakšne mere je hrana na žaru zapečena. Karkoli že pečemo na žaru, pa naj bo to meso ali zelenjava, lahko predstavlja tveganje za zdravje, če živilo zažgemo. Črna, pooglenela skorja na površini ni ravno dobrodošla. V njej se nahaja veliko število potencialno nevarnih snovi, med katerimi prednjačijo heterociklični amini (HCA). Gre za mutagene spojine, ki nastanejo pri toplotni obdelavi živil pri visokih temperaturah (nastanejo iz kreatina ali kreatinina, aminokislin in sladkorja). Visoka izpostavljenost HCA je povezana z nastankom raka dojke, prostate, trebušne slinavke, želodca, požiralnika in pljuč. Naredite si uslugo in namesto, da opravite “žgalno daritev”, meso raje specite malo počasneje in enakomerno. Ne preveč, ne premalo.
Še eno tveganje, povezano s pečenjem na žaru, pa so policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH). So komponenta dima, ki se sprošča ob gorenju lesa oz. oglja. Za ljudi so nekateri izmed PAH kancerogeni, najnevarnejši je verjetno benzo(a)piren. Ker so živila na žaru relativno blizu vira toplote, so blizu tudi dimu, ki se sprošča iz tega vira. Tudi zgolj dimljena živila so lahko znaten vir teh spojin, zato prepogosto uživanje le-teh ni priporočeno.
HCA in PAH so najverjetneje toksični na dolgi rok, torej ob kronični izpostavljenosti. Enkraten stik s temi snovmi v majhnih količinah torej verjetno ni problematično. Vseeno pa je pomembno, da se zavedamo potencialne nevarnosti in da omejimo pogostost uživanja jedi z žara in dimljenih jedi. Veliko naredimo že, če zažganih delov mesnih izdelkov enostavno ne zaužijemo.
Malomarnost ni poceni
Varnost živil je področje živilsko predelovalne industrije, kateremu je namenjene veliko pozornosti, da o času in denarju sploh ne govorimo. Vsi členi v predelovalni verigi od kmeta do vseh predelovalcev in prevoznikov ter v končni fazi trgovcev skrbijo za to, da so živila varna za uživanje. Od nas, potrošnikov, pa je odvisno, ali bodo živila zares varna za uživanje tudi po tem, ko jih vzamemo iz embalaže in z njimi rokujemo.
Z ustreznimi higienskimi ukrepi z živili ravnajte odgovorno in ne dopustite, da so bili vsi ukrepi za zagotavljanje varnosti zaman. S tem seveda poskrbite tudi za svoje zdravje in za zdravje ljudi okoli vas.
Ekipa zavoda SpoznajPrehrano vam želi lepo, prijetno in uspešno piknik sezono z veliko dobre in varne hrane! :)
______________________________________________________________________________________________________________
Viri:
Higienska priporočila za varnost živil za potrošnike, Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 2011.
Nacionalni inštitut za javno zdravje, Elektronske novice s področja nalezljivih bolezni in okoljskega zdravja, 2015.
National Cancer Institute, Chemicals in Meat Cooked at High Temperatures and Cancer Risk, 2017