Ajdova kaša in kvinoja spadata v skupino živil, ki jim pravimo tudi neprava ali psevdo žita. Žiti, ki to nista. Ne glede na to, kam spadata in kaj sta, je njuno vključevanje v našo prehrano dobrodošlo. Najpogosteje ju uporabljamo kot škrobnato prilogo v družbi vira beljakovin in zelenjave, odlično pa se podata tudi v različnih hladnih solatah, ki jih lahko pripravimo v večji količini in porabimo v nekaj dneh kot obrok doma ali v službi.
Vsebujeta veliko količino kompleksnih ogljikovih hidratov in znatno prispevata k vnosu prehranske vlaknine. Energijsko sta praktično identični in zelo podobni pravim žitom. Tako ajda kot tudi kvinoja sta bogat vir vitaminov B kompleksa in mineralov kot so fosfor, magnezij, železo in cink. Pravi zakladnici hranil. Ker nista v neposrednem sorodu s pšenico, ne vsebujeta glutena, zato sta primerni za osebe s celiakijo.
Energijska in hranilne vrednosti ajdove kaše in kvinoje so si med seboj zelo podobne. Največja razlika med tema živiloma je pravzaprav v ceni, saj je lahko kvinoja mnogo dražja od ajdove kaše. Ne moremo reči, da je katero izmed teh živil boljše ali slabše od drugega. Ajdova kaša in kvinoja sta praktično enako hranljivi, zato ju znotraj svojih energijskih potreb brez pomislekov lahko vključujete v vašo prehrano. Pogosteje posegajte po tisti, ki si jo lahko privoščite. Za vse koristi teh živil ni nobene potrebe, da posegate po ekoliško pridelanih, "bio" izdelkih. Konvencionalno pridelana ajdova kaša in kvinoja povsem zadoščata.