Te na embalaži pritegne napis »Brez dodanih sladkorjev«?
Pa si že kdaj opazil/a, da je imelo takšno živilo kljub temu relativno visoko vsebnost sladkorja?
Sladkorje delimo v dve skupini: naravne in proste.
Naravni sladkorji so tisti, ki so naravno prisotni v sadju in zelenjavi ter mleku.
Prosti sladkorji so naravno prisotni v sadnih in zelenjavnih sokovih, sirupih in medu. Kakšna je razlika? Če poješ jabolko, se sladkorji, ki jih vsebuje, uvrščajo med naravne sladkorje, saj se v njem nahajajo v vezani obliki, prisotna pa so tudi druga hranila (npr. prehranska vlaknina), ki upočasnijo absorpcijo glukoze v kri. Če to isto jabolko spremeniš v sok, sladkorje sprostiš iz celic in s tem dobiš proste sladkorje, ki so našemu telesu lažje dostopni.
K prostim sladkorjem prištevamo tudi rafiniran sladkor, ki ga proizvajalec ali mi sami dodamo v živilo tekom predelave oziroma pred uživanjem. Ta sladkor je edini, ki ga smatramo kot »dodani«.
Če se na seznamu sestavin nahaja sladkor kot tak, potem je logično, da gre za živilo z dodanim sladkorjem. Lahko pa je živilo namesto z običajnim sladkorjem slajeno npr. s sadno kašo, sirupom ali medom, ki so sicer prosti, niso pa dodani. Zato živilo v tem primeru lahko nosi napis »brez dodanih sladkorjev«. Opaziš pa lahko, da je običajno končna vsebnost sladkorjev ravno tako precej visoka.
.
Ne glede na to, ali gre za naravne ali dodane proste sladkorje… Sladkor je na koncu koncev sladkor, skupna vsebnost pa najbolj zgovoren podatek. Ne pusti se prepričati privlačnim napisom na sprednji strani embalaže, ampak za vsak slučaj preveri tudi sestavine in hranilno tabelo. Brez dodanih sladkorjev ne pomeni nujno brez sladkorja.