Krompir je eden od virov škroba oziroma ogljikovih hidratov v naši prehrani.
Iz tega razloga je, podobno kot kruh, pogosto predstavljen v slabi luči češ, da »redi«. Marsikdo, ki še vedno živi v takem prepričanju, se krompirja posledično raje izogiba. Po nepotrebnem seveda.
Vloga ogljikovih hidratov v obroku je, da telo oskrbujejo z energijo, hkrati pa poskrbijo, da smo po obroku siti dalj časa. In pazi to: kuhan krompir je verjetno najbolj nasitna in energijsko skromna ogljikohidratna priloga, kar jih obstaja. Torej, v primerjavi z večino drugih ogljikohidratnih živil ima še manj kalorij, hkrati pa te bo hitreje nasitil in boš posledično pojedel/a manjšo količino hrane, oziroma boš po obroku bolj sit/a in bo ne bo potrebe po prigrizkih.
Medtem ko se še vedno tako otepamo ogljikovih hidratov, pa v naši prehrani pogosto nismo prav nič varčni pri dodajanju maščob. Živila bogata z (nasičenimi) maščobami, olje za toplotno obdelavo in še olje na solati. In večina od tega gre v praksi običajno »od oka«. Energijska vrednost obroka ob tem strmo narašča, verjetno pa je jasno, da od olja nisi nič bolj sit/a.
Če še vedno glavni vzrok za tvoje (ne)napredovanje iščeš v ogljikovih hidratih imamo zate en izziv. Razmisli o ideji, da od danes naprej odmeriš količino olja, ki ga dodaš na svojo solato, hkrati pa na solato nareži en ali dva kuhana krompirja. Potem pa nam sporoči kakšen bo na dolgi rok rezultat na tehtnici.
Commentaires