Bolečine v trebuhu: Fruktozna malabsorpcija

Updated: Aug 5, 2019

Je tudi sadja lahko preveč?


Ljudje lahko zaužijemo omejeno količino fruktoze, brez da bi zaznali prebavne težave. Kljub temu je pri zdravih posameznikih ta količina težko dosegljiva. Zaužiti bi namreč morali približno 7 jabolk, da bi občutili nelagodje v prebavnem traktu.


Kadar se pojavijo simptomi, kot so bolečina v želodcu, napihnjenost in vetrovi ter diareja zaradi uživanja fruktoze že v manjših količinah, bodisi je ta v obliki sadja, medu, sokov ali podobnih živil, govorimo o fruktozni malabsorpciji.


Fruktozo, monosaharid, ki ga najdemo predvsem v sadju, medu in melasi, nekaterih sokovih ter v podobnih živilih, smo že spoznali. Dotaknili smo se je v TEJ objavi, ko smo predstavljali ogljikove hidrate. Še več pozornosti pa smo ji namenili TU , ko smo razložili, zakaj ni potrebno, da bi se fruktoze bali.


Zakaj lahko fruktoza povzroča nevšečnosti?


Fruktozna malabsorpcija je nezmožnost oz. poslabšana zmožnost telesa, da absorbira fruktozo. To pa ni posledica encimskega delovanja, kot je v primeru laktozne intolerance, temveč slabše sposobnosti delovanja specifičnih prenašalcev (transporterjev), ki so odgovorni za prenos fruktoze skozi steno tankega črevesa. Predvsem GLUT5 prenašalec je odgovoren za transport fruktoze skozi steno tankega črevesa. Zaradi nepopolne absorpcije fruktoza nadaljuje pot iz tankega črevesja v debelo, kjer postane hrana črevesnim bakterijam. Medtem ko bakterije metabolizirajo fruktozo, nastajajo ogljikov dioksid, metan, kratkoverižne maščobne kisline in vodik. Hkrati je neabsorbirana fruktoza osmotsko aktivna in posledično povzroči prehajanje vode v debelo črevo. Vse to pa se kaže v obliki bolečin, napihnjenosti in vetrov ter diareje. Celotno verigo dogodkov prikazuje Slika 1. a (Ebert in Witt, 2016).


Nepopolna absorpcija fruktoze lahko povzroči gastrointestinalne težave

Kako vem, če mi fruktoza povzroča težave?


Za postavljanje diagnoze fruktozne malabsorpcije se uporablja vodikov dihalni test. Ta temelji na merjenju izdihanega vodika, ki nastane kot razgradni produkt fruktoze v debelem črevesu. V večini primerov preiskovanci zaužijejo 50 g fruktoze (količina enaka, kot če bi zaužili približno 7 jabolk), nakar se jim izmeri količina izdihanega vodika. V kolikor ta preseže 20 ppm, to kaže na nepopolno absorpcijo fruktoze (Frieling in sod., 2011).


Se lahko zanesemo na vodikov dihalni test?


Moramo se zavedati, da je količina fruktoze, ki jo tanko črevo lahko absorbira, omejena tudi pri zdravih posameznikih. Tako tudi pozitiven test merjenja izdihanega vodika ne pomeni nujno fruktozne malabsorpcije. Mnoge raziskave navajajo namreč, da simptome fruktozne malabsorpcije čuti bistveno manj preiskovancev, kot jih je pozitivnih pri merjenju izdihanega vodika (Kneepkens in sod., 1984; Truswell in sod., 1988; Rao in sod., 2007). Mikrobiota (črevesne bakterije, kvasovke in glive) se namreč bistveno razlikuje med ljudmi, kar pomeni, da bakterije določenih oseb tvorijo vodik tudi iz drugih substratov, medtem ko lahko pri drugih prevladujejo črevesne bakterije, ki pri razgradnji fruktoze in drugih substratov tvorijo bistveno manj vodika.


Da bi z večjo gotovostjo potrdili fruktozno malabsorpcijo, bi testiranje morali narediti z nižjo količino zaužite fruktoze. Določene raziskave poročajo, da je pozitiven vodikov dihalni test pri količinah zaužite fruktoze med 25 g in 15 g pri odraslih in 1 g/kg telesne mase pri otrocih v večini primerov dober pokazatelj fruktozne malabsorpcije (Frieling in sod., 2011).


Jagodičevje ima ugodno razmerje med fruktozo in glukozo

Sočasno uživanje glukoze in fruktoze prepreči simptome nelagodja


Uživanje fruktoze in glukoze hkrati izboljša absorpcijo fruktoze in posledično prepreči simptome. Čeprav natančen mehanizem še ni dokončno raziskan ter potrjen, je najverjetneje povezan s prenašalcem GLUT2. Ta prenašalec omogoča, da se ob transportu glukoze skozi stene tankega črevesa prenese tudi fruktoza, kot prikazuje slika 1. b. Iz tega razloga sadeži, ki ob fruktozi vsebujejo še glukozo, ne povzročajo gastrointestinalnih težav. Med taka živila prištevamo predvsem koščičasto sadje: breskve, nektarine, marelice, slive ter tudi banane in jagodičevje (Gibson in sod., 2007).




Kdo ima največje tveganje za fruktozno malabsorpcijo?


Osebe, ki jim je bil diagnosticiran sindrom razdražljivega črevesja (angl. IBS, o katerem smo pisali TU), pogosto poročajo o težavah zaradi uživanja fruktoze. Hkrati se ugotavlja, da osebe z IBS poročajo bistveno izboljšanje stanja, kadar iz prehrane izločijo živila bogata s fruktozo oz. živila, ki imajo neustrezno razmerje med fruktozo in glukozo (Kyaw in Mayberry, 2011).


Fruktozna malabsorpcija je prav tako bolj pogosta pri otrocih mlajših od 10 let. Ugotavlja se namreč, da se količina fruktoze, ki jo telo lahko absorbira, s starostjo povečuje pri otrocih. Fruktoza tako največ težav povzroča najmlajšim otrokom (1-3 leta). Z odraščanjem se nato do približno 10. leta starosti vzpostavi količina zaužite fruktoze, ki jo telo lahko tolerira (Ebert in Witt, 2016).


Na katere stvari torej moramo biti pozorni, če imamo fruktozno malabsorpcijo?

  • Izogibamo se sadju, ki vsebuje veliko fruktoze: jabolka, hruške, grozdje, mango, lubenice

  • Izogibamo se sokovom, suhemu sadju in marmeladam iz teh sadežev

  • Izogibamo se živilom, ki vsebujejo veliko fruktoze ali visoko fruktozni koruzni sirup

  • Izogibamo se živilom, ki vsebujejo umetno sladilo sorbitol

  • V zmernih količinah uživamo sadje, ki ob fruktozi vsebuje tudi glukozo: banane, ananas, breskve, nektarine, marelice, slive, jagodičevje in citrusi

  • Sadja ne uživamo kot samostojen obrok, ampak v kombinaciji z drugimi živili


Pri ugotavljanju intoleranc na živila se lahko obrnete na našo pomoč. S strokovnim znanjem in z upoštevanjem vaših individualnih potreb lahko skupaj določimo, katera živila in v kolikšni meri vam povzročajo težave ter hkrati poskrbimo, da boste z ustrezno prehrano telesu zagotovili potrebe po vseh hranilih, ki jih potrebuje.



Viri:

Ebert K., Witt H. 2016. Fructose malabsorption. Molecular and Cellular Pediatrics, 3, 1: 10


Frieling T., Kuhlbusch-Zicklam R., Kalde S., Heise J., Hülsdonk A., Kreysel C. 2011. Fructose malabsorption: How much fructose can a healthy subject tolerate? Digestion, 84, 4: 269–272


Gibson P. R., Newnham E., Barrett J. S., Shepherd S. J., Muir J. G. 2007. Review article: Fructose malabsorption and the bigger picture. Alimentary Pharmacology and Therapeutics, 25, 4: 349–363


Kneepkens C. M., Vonk R. J., Fernandes J. 1984. Incomplete intestinal absorption of fructose. Archives of Disease in Childhood, 59: 735–738


Kyaw M. H., Mayberry J. F. 2011. Fructose malabsorption: True condition or a variance from normality. Journal of Clinical Gastroenterology, 45, 1: 16–21


Rao S. S. C., Attaluri A., Anderson L., Stumbo P. 2007. Ability of the normal human small intestine to absorb fructose: evaluation by breath testing. Clinical Gastroenterology and Hepatology, 5: 959–963


Truswell A. S., Seach J. M., Thorburn A. W. 1988. Incomplete absorption of pure fructose in healthy subjects and the facilitating effect of glucose. American Journal of Clinical Nutrition, 48: 1424–1430

725 views

Pridruži se ostalim prejemnikom e-novic!

Ostani na tekočem z objavami, dogodki, popusti in drugimi novicami - prijavi se na e-novice in postani del naše skupnosti.

Zavod SpoznajPrehrano

031 425 221

info@spoznajprehrano.com

Ostani na tekočem

  • Grey Blogger Icon
  • Grey Instagram Icon
  • Grey Facebook Icon
  • Grey YouTube Icon

Zavod SpoznajPrehrano