Za tofu in seitan ste verjetno že slišali. Gre za dve vedno bolj priljubljeni beljakovinski živili, ki imata korenine na vzhodu, torej v Aziji. Včasih jima rečemo tudi kako drugače - tofuju je občasno namenjen vzdevek “sojin sir”, seitan pa poznamo tudi pod imenom (pšenični) gluten - pojasnimo v nadaljevanju.
Tofu je nefermentiran izdelek iz soje. Sojina zrna namočijo, zmeljejo, skuhajo ter s pomočjo koagulanta - običajno kalcijev klorid - in prešanja spravijo v končno obliko. Med predelavo so lahko dodane začimbe in arome.
Proces proizvodnje seitana pa je mnogo preprostejši. Gre zgolj za spiranje pšenične moke z vodo. V tem procesu škrob sperejo, preostanek pa je v glavnem čisti gluten - skupno ime za pšenične beljakovine. Postopek se da povsem enostavno opraviti v domači kuhinji. Seitan seveda ni primeren za osebe s celiakijo.
Glavni namen obeh živil v prehrani je zagotavljanje vira beljakovin. Najpogosteje ju uporabljamo kot nadomestek mesa in mesnih izdelkov. Sta dokaj nevtralnega okusa, sama po sebi torej kista kulinarični presežek. Njuna dobra lastnost je “spužvasta” površina in tekstura - hitro prevzameta okuse iz njune okolice med pripravo obroka. Pogosto se ju marinira oz. toplotno obdeluje v spremljavi sojine omake in začimb kot sta česen in ingver.
Ogromno možnosti za eksperimentiranje! :)