top of page

Kdaj poiskati pomoč kliničnega dietetika?

Updated: Aug 30, 2022

V iskanju pomoči pričakujemo rešitev naših težav. Prehrana je področje, kjer težav morda niti ne občutimo, vendar dejstvo je, da bi izboljšanje prehranskega stanja, kratko- ali dolgoročno izboljšalo naše zdravstveno stanje in posredno kvaliteto življenja.


Podobno (zelo aktualno) vprašanje si lahko postavimo: “Kdaj poiskati pomoč psihoterapevta?” Večina se nas verjetno zaveda, da bi vsakemu koristila pomoč iz tega področja, vendar večina poišče pomoč, ko duševno breme postane tako težko, da nosi posledice na vsa področja življenja.


Namen tega prispevka sicer ni, da vas prepričamo, da vsak mora poiskati pomoč kliničnega dietetika, temveč zagotovo, da ukrepate pravočasno, preden vaše prehransko stanje začne puščati (nepovratne) posledice na vaše življenje.


UKREP PREVENTIVNE ALI KURATIVNE NARAVE


Zagotovo ni potrebno izgubljati besed in opozarjati, kako pomembno je z ustrezno prehrano in zdravim življenjskim slogom skrbeti za svoje zdravje. Vsekakor pa je potrebno izpostaviti, da se v določenih primerih bolezen ne ozira na življenjski slog in gre svojo pot. Kot smo v PREDHODNEM prispevku že opozarjali, se ukrep klinične prehrane lahko bistveno razlikuje od smernic zdravega prehranjevanja in v takih primerih lahko pomoč kliničnega dietetika ogromno pripomore k boljšemu zdravstvenemu stanju in kvaliteti življenja.


POTREBNA JE DIAGNOZA


Za uspešno prehransko intervencijo je potrebna predhodno postavljena diagnoza. Na tem mestu moramo izpostaviti, da klinični dietetik NE postavlja diagnoze bolezni. Diagnozo vam prav tako ne postavi vaš osebni trener, še manj pa “influencer” na socialnih omrežjih. Diagnozo postavi zdravnik. Zato je ključnega pomena, da je le-ta vključen v obravnavo. Klinični dietetik lahko prepozna prehranske in presnovne spremembe in osebo napoti k zdravniku, vendar sam diagnoze ne postavlja.


V določenih primerih se sicer lahko pojavljajo različne (sploh gastrointestinalne) težave, kljub temu, da ni postavljene jasne zdravstvene diagnoze. V tem primeru lahko s skrbno in natančno anamnezo klinični dietetik z ustrezno prehransko intervencijo poskuša zmanjšati pojavnost in intenzivnost simptomov.


Vsekakor je potrebno omeniti tudi družinsko anamnezo! To sicer spada v ukrepe preventivne narave, vendar je res izjemnega pomena, da se zavedamo, zaradi česa so naši starši, stari starši zbolevali in tudi umirali. V današnjih časih že zelo dobro poznamo bolezni, pri katerih igra genetska predispozicija pomembno vlogo. Zato je tovrstna skrb za zdravje še posebej pomembna.


JASNE INDIKACIJE, KJER VAM NAŠA POMOČ LAHKO KORISTI


Nenačrtovana izguba telesne mase, ki jo lahko spremljajo izguba apetita, šibkost in mišična utrujenost, je verjetno eden izmed najbolj očitnih znakov, da je pomoč kliničnega dietetika potrebna. Sploh, če je v ozadju prisotna (mogoče še prikrita) bolezen. V teh primerih izgubo telesne mase spremlja izrazita izguba puste telesne mase (mišične mase). Nizek delež mišične mase ter podhranjenost nasploh pa med drugim bistveno poveča tveganje za slabši izhod zdravljenja, bolj pogoste okužbe, daljši bolniški stalež, …višjo stopnjo umrljivosti. Na tem mestu je potrebno izpostaviti, da kadar govorimo o podhranjenosti, nimamo v mislih zgolj oseb z indeksom telesne mase pod 18,5. Tudi osebe z debelostjo so lahko podhranjene. Ekstra pozornost je potrebno nameniti sarkopenični debelosti, vendar o tem bomo še pisali.


Izločanje živil ali skupin živil iz zdravstvenih razlogov je lahko tvegano, ker poveča tveganja za pomanjkanje določenih hranil ter lahko vodi v izgubo telesne mase. Večinoma gre za primere alergij, intoleranc, celiakije, ali kot posledica gastrointestinalnih težav ali težav s kožo. Dejstvo je, da več živil kot je potrebno izločiti, večje je tveganje. V takih primerih je cilj prehranske intervencije z ustrezno hrano nadomestiti izločena hranila ter preprečiti izgubo telesne mase (in mišične mase). Zdravniki npr. v določenih primerih predlagajo uvedbo low FODMAP diete, ki pa izloča ogromen nabor živil, zato je nadzor kliničnega dietetika obvezen.


Kronične nenalezljive bolezni (srčno-žilne bolezni, sladkorna bolezen, rak, kronična ledvična bolezen (KLB), kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB), …) imajo dolgotrajen potek, zato je res izjemnega pomena, da se ukrepa pravočasno. Prepogosto namreč vidimo, da posamezniki ne ukrepajo ob prejetju diagnoze, ker ne čutijo posledic/simptomov bolezni. Vedeti pa moramo, da določena tkiva propadajo brez očitnih simptomov, in ko se poškodujejo do določene mere, več nimajo možnosti regeneracije. Ustrezna prehranska obravnava tako lahko npr. pri KLB bistveno pripomore k upočasnitvi napredovanja bolezni. Hkrati velja izpostaviti stopnjo prediabetesa, kjer določeni parametri nakazujejo izrazito tveganje za razvoj v sladkorno bolezen tipa 2. Pri taki diagnozi je potrebno takojšnje ukrepanje, da se bolezen ne razvije! Hkrati je ustrezna prehrana ključna v obdobjih intenzivnega zdravljenja kompleksnih bolezenskih stanj.


Gastrointestinalne (GI) bolezni in motnje delovanja GI traka zajemajo od bolezni, kot so kronična vnetna črevesna bolezen (KVČB - Crohnova bolezen, ulcerozni kolitis), sindrom razdražljivega črevesa, bolezni jeter, …do funkcionalnih motenj, kot npr. zaprtje ali driska, ponavljajoče se bolečine v želodcu, gastritis, ipd. Lahko gre za bolezni z možnimi hujšimi zapleti ali “zgolj” za stanja, ki slabšajo kvaliteto življenja. Ustrezna prehrana lahko zmanjša ali prepreči pojavnost simptomov ter omogoči vzdrževanje/pridobivanje telesne mase v obdobjih ko je to izjemnega pomena.


Več sočasnih bolezni predstavlja največji izziv za prilagoditev ustrezne prehranske intervencije. Klinični dietetik mora namreč vsa bolezenska stanja dobro poznati in posledično vedeti, katera stanja so za bolnika življenjsko ogrožujoča. V takih primerih mora skupaj z zdravnikom svetovati prehransko intervencijo, ki bo verjetno določenim bolezenskim stanjem kontraindiktorna, vendar bo omogočala večjo uspešnost zdravljenja ter posledično boljšo možnost preživetja.


Starost spremlja kup presnovnih in fizioloških sprememb. Od sprememb v okušanju in vonjanju, slabšemu delovanju zobovja, slabši zmožnosti absorpcije določenih makro in mikrohranil, do raznih bolezni, ki pogosto spremljajo starost. Zaradi vsega naštetega ne smemo pozabiti na starejše, sploh če upoštevamo, da je zaradi slabše digitalizacijske pismenosti precej majhna verjetnost, da jih bo ta prispevek dosegel.


Zgoraj je naštetih zgolj par najpogostejših in najbolj očitnih primerov, kjer pomoč kliničnega dietetika ni zgolj zaželena, temveč je potrebna. Tu lahko dodamo še vrsto bolezenskih, presnovnih stanj ali situacij, kot so endokrinološke bolezni (npr. bolezni ščitnice, PCOS, izostanki menstruacije,...), težave s pridobivanjem telesne mase, debelost, nosečnost in dojenje, operacije, …


ODGOVORNOST IN STROKOVNOST DELA KLINIČNEGA DIETETIKA


Ustrezna prehranska intervencija zahteva sledenje aktualnim, znanstveno podkrepljenim dejstvom in praksam s področja klinične prehrane. Hkrati se moramo kritično zavedati, kje so meje naših sposobnosti in osebe v določenih primerih nasloviti naprej k strokovnjakom za določena področja.


Hkrati se moramo zavedati, da je posameznik/bolnik osrednja figura obravnave. Uspešnost in kakovost obravnave se morata spremljati ter ustrezno prilagajati.


Pri delu s strankami v zavodu SpoznajPrehrano stojimo za tem. Hkrati verjamemo, da vam bodo strokovne informacije, ki jih najdete na našem blogu v pomoč. Vsekakor pa vas vabimo, da nas kontaktirate v primeru, da potrebujete kvalitetno in odgovorno obravnavo.





Comments


Pridruži se ostalim prejemnikom e-novic!

Ostani na tekočem z objavami, dogodki, popusti in drugimi novicami - prijavi se na e-novice in postani del naše skupnosti.

bottom of page