Pa smo spet pri rastlinskih alternativah.
Mlečni izdelki so vir kakovostnih beljakovin in kalcija. A hkrati je večina mlečnih izdelkov precej bogata z (nasičenimi) maščobami, ki v naši prehrani niso ravno na dobrem glasu. Na srečo imamo na voljo dovolj mlečnih izdelkov z zmanjšano vsebnostjo maščob, in hkrati celo večjo vsebnostjo beljakovin. Eden izmed teh je vse bolj priljubljen skyr. Skyr maščob praktično ne vsebuje, že samo s polovico večjega lončka pa dosežeš priporočeno količino beljakovin v obroku.
Namesto mlečnih izdelkih lahko izbereš tudi rastlinske alternative. V tem primeru vedno na prvo mesto postavljamo izdelke iz soje. Rastlinski izdelki so narejeni na osnovi žit (riž, oves), oreškov (mandelj, kokos), soja pa spada med stročnice. Slednje so najboljši rastlinski vir beljakovin, poleg tega pa ima med njimi soja najbolj ugodno aminokislinsko sestavo, ki se najbolj približa živalskim beljakovinam. Kljub temu je vsebnost beljakovin v sojinem jogurtu primerljiva le tisti v navadnemu jogurtu, in občutno manjša kot pri skyru, skuti in grškem jogurtu. Da dosežeš zadostno količino beljakovin, je priporočeno, da obroku dodaš še drug vir, npr. (rastlinske) beljakovine v prahu in nekaj oreškov. Podobno kot jogurti iz mleka pa tudi rastlinski jogurti nastanejo z dodatkom jogurtovih kultur, zato oboji vsebujejo koristne mikroorganizme. Prav tako so rastlinski izdelki pogosto obogatene s hranili, ki jim je pri rastlinskem načinu prehranjevanja potrebno nameniti več pozornosti, kot so kalcij ter vitamini D, B2 in B12.
Če izvzamemo način prehranjevanja in (ne)všečnost enega ali drugega izdelka lahko pri svoji izbiri upoštevaš še en dejavnik – ceno. Skyr je cenovno zelo dostopen mlečni izdelek z visoko vsebnostjo beljakovin. Sojin jogurt pa po sestavi skyra ne dosega, zato pa ga s svojo ceno kar močno presega. Za enako količino moraš namreč odšteti skoraj še enkrat toliko denarja.
Kaj pa je tebi najbolj pomembno, sestava, okus ali cena?
Kommentare