Prepogoste besede naših strank grejo nekako takole: »Doma se prehranjujem po planu, imam vse pod kontrolo in sem na pravi poti do uspeha. Ko pa pridem v službo, pa se mi vse podre in ne vem kaj storiti!«.
Po krajšem poizvedovanju in nekaj vprašanjih naštejejo še glavne krivce za to situacijo: sodelavci na delo stalno prinašajo razne sladke in slane prigrizke, ponudba v avtomatih ali v menzi je slaba, časa za malico pa ni (ali si ga ne znajo vzeti). Kar nekaj dejavnikov, na katere se da s pravim pristopom močno vplivati.
S tem namenom smo se pri SpoznajPrehrano podali na področje izboljšanja prehranjevalnih navad zaposlenih v podjetjih ter vzpostavljanja boljših in zdravju prijaznejših delovnih okolij. Najprimernejši izraz za to je promocija zdravja na delovnem mestu, naš projekt pa smo poimenovali Zdravje na delu.
Promocija zdravja na delovnem mestu so sistematične ciljane aktivnosti in ukrepi, ki so namenjeni vsem delavcem in se izvajajo za vse delavce pod enakimi pogoji, z namenom ohranjanja in krepitve telesnega in duševnega zdravja zaposlenih. Gre za kombinacijo sprememb fizičnega in socialnega okolja ter z zdravjem povezanega življenjskega sloga. Vsak delodajalec, ki zaposluje svoje delavce, je na podlagi Zakona o varnosti in zdravju pri delu dolžen načrtovati in izvajati promocijo zdravja na delovnem mestu. Poleg tega je njegova dolžnost tudi zagotavljanje sredstev in način spremljanja izvajanja aktivnosti. To določata 6. in 32. člen zakona (Ministrstvo za zdravje, 2008).
Promocija zdravja na delovnem mestu vključuje dejavnosti iz različnih področij, med katerimi je tudi spodbujanje zdravega načina prehranjevanja. Zavedanje, da je ustrezna prehrana eden izmed stebrov zdravja, ni nič novega ali pretresljivega. Ustrezna prehrana namreč pomaga preprečevati vse oblike podhranjenosti in varuje pred kroničnimi nenalezljivimi boleznimi, kot so diabetes tipa 2, kardiovaskularne bolezni in nekatere vrste raka (WHO, 2018).
Statistika za Slovenijo:
Po podatkih Ministrstva za zdravje naj bi delovno aktivna populacija v Sloveniji sodila med kritične skupine prebivalstva. Glede varovanja in krepitve zdravja namreč ti posamezniki ne kažejo ravno spodbudnega vedenja (Ministrstvo za zdravje, 2008).
To nazorno kaže tudi naslednji zaskrbljujoč podatek: leta 2012 je imelo v Sloveniji 42 % žensk in kar 67 % moških višjo telesno maso od priporočene. Vemo, da je povišana telesna masa eden izmed glavnih vzrokov za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni, predvsem diabetesa tipa 2 in kardiovaskularnih obolenj ter tudi nekaterih vrst raka. Dejavniki za nastanek kardiovaskularnih bolezni so poleg prekomerne telesne mase tudi povišan krvni tlak, povišan nivo holesterola v krvi ter povišan krvni sladkor oz. inzulinska rezistenca. Vse našteto je seveda tesno povezano z načinom prehranjevanja posameznika (WHO, 2018).
Večja verjetnost za pojav bolezni se pozneje prenese v večjo verjetnost za bolniško odsotnost iz delovnega mesta. Za delodajalca to ne pomeni nič dobrega, saj se izostanek vsakega zaposlenega lahko močno pozna, sploh če gre za ključnega člana kolektiva. Na drugi strani pa študije pričajo o velikem pomenu ustrezne prehrane v sliki zdravja in bolezni. Posamezniki, ki svojo prehrano prilagajajo smernicam zdrave prehrane in temu dodajo še redno telesno dejavnost, so lahko tudi do 50 % manj bolniško odsotni (Fitzgerald in sod., 2016).
Če je oseba zdrava, se to ne vidi samo glede na njeno prisotnost ali odsotnost z delovnega mesta. Zdravi posamezniki na splošno poročajo o boljšem počutju, zadovoljstvu in angažiranosti za delo. Taki zaposleni so v končni fazi tudi bolj produktivni in zagotavljajo višjo kakovost storitev in izdelkov, kar je ključ do uspeha celega podjetja.
Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa v Sloveniji navaja, da se v obdobju 3 – 5 let znižajo tudi stroški bolniških odsotnosti v povprečju za 12 do 36 % (KIMDPŠ, 2012). Medtem določene raziskave kažejo, da programi promocije zdravja na delovnem mestu zmanjšajo tako bolniški stalež za 11 do 68,2 %, kot tudi stroške namenjene zdravju za 6,2 do celo 50,1 % (Podjed, 2016).
Glede na to, da se delovnik mnogih zaposlenih stalno podaljšuje in posamezniki na delovnem mestu preživijo vse več časa, sta spodbujanje primernih prehranskih izbir na delovnem mestu in optimizacija delovnega prostora bistvena dejavnika, ki vplivata na dobrobit zaposlenih. Vlaganje v zaposlene, v njihovo počutje in v končni fazi v njihovo produktivnost, je najboljša investicija, ki jo podjetje za svoje podjetje lahko naredi. Po podatkih Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu se vsak evro, vložen v promocijo zdravja na delovnem mestu, podjetju povrne z 2,5 do 4,8 evra in to že v obdobju 3-5 let (EU-OSHA, 2010).
Zakaj izbrati nas?
Naš pristop temelji na prepričanju: »Če želite znati, morate razumeti«. Prehransko znanost vam približamo na razumljiv način in ne izgubljamo časa na nepotrebnih malenkostih. Povemo vam, kaj lahko jeste in ne, česa ne smete jesti. Hrano in prehrano vam predstavimo kot nekaj pozitivnega, ne kot breme ali predmet frustracij.
Ne samo da vas oborožimo z znanjem, kaj, kdaj in kako jesti na delovnem mestu. Tam povečini pojeste samo 1 obrok. Znanje, ki ga od nas dobite, je takoj uporabno tudi v domačem okolju. Prenesete ga lahko na družino in s tem ustvarite okolje, ki spodbuja dobre prehranske odločitve in povezuje prehrano z zdravim življenjskim slogom.
K problemu vedno pristopamo celostno in ne pozabimo na pomembnost redne telesne dejavnosti in zadostne količine spanca.
Kratko in jedrnato:
Promocija zdravja na delovnem mestu je skupno prizadevanje delodajalcev, delavcev in družbe za izboljšanje zdravja in dobrega počutja ljudi pri njihovem delu (Ministrstvo za zdravje, 2008).
Zaposleni s slabimi prehranjevalnimi navadami in povišano telesno maso so na delovnem mestu v povprečju manj učinkoviti in dlje časa odsotni zaradi bolniškega staleža, ki je lahko posledica kroničnih nenalezljivih bolezni, poškodb pri delu, poklicnih bolezni in invalidnosti.
Če za vas in za vaše zaposlene želite okolje, ki spodbuja dobre prehranske izbire in če želite konkretne in koristne informacije o hrani in prehrani, stopite v stik z nami. Skupaj bomo našli rešitve ter se jih lotili elegantno, a učinkovito.
Pišite nam na: info@zdravjenadelu.si
Doslej smo uspešno sodelovali že z:
Viri:
EU-OSHA, 2010. Promocija zdravja na delovnem mestu za delodajalce. Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu. Dostopno: 23. 1. 2020: http://www.osha.mddsz.gov.si/resources/files/pdf/fs93_whp_employers_sl.pdf
Fitzgerald S., Kirby A., Murphy A., Geaney F. 2016. Obesity, diet quality and absenteeism in a working population. Public Health Nutrition, 19, 18: 3287-3295
KIMDPŠ, Zdravi delavci v zdravih organizacijah. Priročnik za promocijo zdravja pri delu v velikih in srednje velikih podjetjih in organizacijah. Univerzitetni klinični center, Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa, 77 str.
Podjed K. Vodnik v stroške in donosnost promocije zdravja. Inštitut za produktivnost, 2016, 60 str.
Smernice zdravega prehranjevanja delavcev v delovnih organizacijah. 2008. Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije. Dostopno 21. 1. 2020: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MZ/DOKUMENTI/Preventiva-in-skrb-za-zdravje/Varovanje-in-krepitev-zdravja/zdravje-na-del-mestu/Smernice_zdravega_prehranjevanja_delevcev.pdf
WHO, 2018. Healthy diet. World health organisation, Fact sheets. Dostopno 21. 1. 2020: https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/healthy-diet