S to primerjavo začenjamo serijo objav v katerih boš spoznal/a eno od zelo pomembnih hranilnih snovi v živilih - prehransko vlaknino.
Prehranska vlaknina spada med ogljikove hidrate, vendar je z lastnimi sokovi in encimi ne moremo dobro prebaviti, zato ni namenjena pridobivanju energije. Namesto tega neprebavljena prispe v debelo črevesje, kjer je podvržena mikrobni fermentaciji. Bakterije v našem črevesju pri tem tvorijo produkte, ki spodbujajo rast drugih koristnih črevesnih bakterij, hkrati pa pozitivno vplivajo na naše zdravje.
Prva skupina živil, ki so bogata s prehransko vlaknino je sadje. Med sadje uvrščamo jagodičevje (npr. jagode, maline, borovnice), pečkato sadje (npr. jabolka, hruške), koščičasto sadje (npr. slive, breskve, češnje), tropsko sadje (npr. banana, kivi, ananas, avokado) in citruse (npr. pomaranče, mandarine, limone), pa tudi paradižnik.
Večina sadja poleg prehranske vlaknine vsebuje precejšen delež vode (o tem si lahko prebereš v eni izmed naših preteklih primerjav) ter druge zdravju koristne snovi, kot so vitamini, minerali in antioksidanti. Sadje vsebuje tudi nekaj sladkorja, ki lahko služi kot hitri vir energije. V sadju je sladkor ujet v celicah in obdan s prehransko vlaknino, kar poskrbi, da se v kri sprošča počasneje. Zato rajši kot sadni sok ali smuti izberi cel sadež, ki te bo hkrati tudi bolj nasitil.
Priporočeno je, da zaužiješ vsaj 2 porciji oz. 150 g sadja na dan. 1 porcija pomeni približno 1 srednje veliko jabolko, banana ali pomaranča, 1 rezina lubenice ali 1 skodelica jagodičevja. Sadje redno vključuj v svoje dnevne obroke, pri tem pa izbiraj čim bolj raznoliko sadje različnih barv in oblik. Prednost daj svežemu, sezonskemu in lokalnemu, brez skrbi pa pojej tudi kakšen mango, breskov kompot ali zamrznjeno sadje.
Na kakšen način pa ti sadje najpogosteje vključiš v svoj jedilnik?
Comments