Na vrsti je naslednja primerjava v sklopu prehranske vlaknine.
Poleg neposrednih vplivov prehranske vlaknine na prebavo, ki si jih spoznal/a v prejšnjih primerjavah, ima vključevanje vlaknine v prehrano svoje prednosti tudi na dolgi rok. Redno uživanje prehranske vlaknine namreč dokazano varuje pred nekaterimi boleznimi, kot so debelost, sladkorna bolezen, povišan krvni tlak, bolezni srca in ožilja, žolčni kamni ter rak debelega črevesja.
Pa je lahko prehranske vlaknine tudi preveč? Prekomeren vnos lahko nekoliko zmanjša absorpcijo vitaminov in mineralov. A brez strahu, saj ima velik delež populacije težavo doseči že spodnjo mejo priporočenega vnosa. Najpogostejši »stranski učinki« uživanja vlaknine so občutek napihnjenosti in vetrovi, za kar so krive bakterije, ki med fermentacijo poleg ostalih snovi tvorijo tudi pline. Nekaj vetrov je torej največ kar tvegaš, v zameno za vse njene prednosti.
Tretja skupina živil, bogatih s prehransko vlaknino so stročnice (fižol, grah, soja, leča…). Stročnice so prava zakladnica hranil. V največjem deležu jih sestavljajo kompleksni ogljikovi hidrati in prehranska vlaknina, ne manjka pa niti številnih vitaminov in mineralov. Vse skupaj dopolnijo beljakovine, ki jih je med rastlinskimi živili v stročnicah največ.
Priporočeno je, da stročnice v svoj jedilnik vključiš vsaj dvakrat na teden. Na primer v enolončnicah, juhah, omakah, solatah, ali pa iz njih pripraviš namaz ali nadomestek burgerja.
Imaš ti kakšno inovativno idejo, kaj se še lahko pripravi iz stročnic?