Za mnoge je ta razlika še vedno zavita v skrivnost. Pogosti so tudi dvomi o prehranski ustreznosti obeh živil. Kaj je boljše, kaj je slabše? Kaj je manj škodljivo? Katero izmed teh maščobnih živil uporabljati za peko? Vse dileme razčistimo v spodnji primerjavi.
Takoj na začetku je treba razčistiti: niti maslo niti margarina nista kar sama po sebi škodljiva. Gre za dve na prvi pogled zelo podobni živili, ki pa se v svojem izvoru in sestavi razlikujeta.
Maslo je seveda živalskega izvora - gre za mlečno maščobo. Vsebovati mora najmanj 82 % mlečne maščobe in največ 16 % vode. Maslo je v veliki meri sestavljeno iz nasičenih maščobnih kislin, vsebuje pa tudi nekaj enkrat nenasičenih in zelo malo večkrat nenasičenih maščobnih kislin. Maslo predstavlja tudi vir holesterola.
Margarina pa je izdelek rastlinskega izvora. Narejena je iz rastlinskih olj, najpogosteje iz sončničnega ali iz mešanic drugih olj. Eden glavnih korakov proizvodnje je dodajanje vodika v osnovno surovino z namenom spremembe fizikalnih in kemijskih lastnosti. Vodik se veže na številčne nenasičene vezi v teh maščobnih kislinah, ki tako postanejo nasičene. To povzroči spremembo konsistence maščobe - iz tekoče (olje) dobimo trdnejšo snov, ki spominja na maslo. Seveda vse maščobne kisline ne postanejo nasičene. Margarine vsebujejo veliko več nenasičenih maščobnih kislin od masla (podrobnosti v tabeli). Margarinam lahko dodajo različna hranila, npr. rastlinske sterole, ki lahko pomagajo pri zniževanju holesterola v krvi. Margarina ima nižjo energijsko vrednost od masla, saj vsebuje velik delež vode.
Niti maslo niti margarina se ne moreta pohvaliti z visoko točko dimljenja, zato nista idealna za toplotno obdelavo pri višji temperaturi.
Pri obeh primerih gre za energijsko bogati živili (sploh maslo). Pri količini zato po pameti. Priporočamo, da večino maščob v vaši prehrani predstavljajo olja (v prvi vrsti oljčno olje) in živila, kot so mastne ribe, jajca, avokado in oreščki. Trde maščobe (kokosovo maslo, maslo, masti) pa naj bodo bolj izjema, kot pravilo.
댓글