Veganski, vegetarijanski in drugi alternativni rastlinski načini prehranjevanja so iz leta v leto bolj priljubljeni. Razlogi za tovrstno izbiro so individualne narave, pogost med njimi pa je tudi ta, da je prehranjevanje s pretežno ali izključno z živili rastlinskega izvora bolj »zdravo«.
Do neke mere to velja. Rastlinska živila so v splošnem manj bogata z energijo, hkrati pa so prava zakladnica prehranske vlaknine, vitaminov, mineralov, antioksidantov in drugih zdravju koristnih snovi. Vsebujejo manj nasičenih maščob in ne vsebujejo holesterola. Težava nastane, ker rastlinska hrana nekaterih hranil ne vsebuje oz. jih vsebuje manj, njihova biorazpoložljivost pa je slabša kot pri živalskih virih. Nekatera izmed hranil, pri katerih je večja verjetnost, da pride do pomanjkanja so npr. beljakovine, kalcij, železo, cink ter nekateri vitamini B skupine, z B12 na čelu. A vse se da! Z nekaj razmisleka in ustreznim načrtovanjem, lahko tudi z vegansko in vegetarijansko prehrano ustrezno izpolniš vse svoje potrebe, po energiji in po vseh hranilih.
Kljub temu pa velja popolnoma enako kot pri vsejedi prehrani, in sicer, da naj temelji na čim bolj osnovnih in čim manj predelanih živilih. Na infografiki je prikazanih nekaj primerov procesiranih živalskih izdelkov in njihovih rastlinskih nadomestkov. Procesirani izdelki so običajno bogati z energijo, maščobami, soljo in sladkorjem. Izkaže se, da rastlinski nadomestki vsebujejo nekoliko več beljakovin, a je njihova hranilna vrednost pogosto še manj ustrezna kot pri njihovih izvirnikih. Zaradi narave sestavin jim je tudi pogosto dodanih še več aditivov, ki skrbijo, da imajo izdelki ustrezno strukturo in okus.
Ne glede na to kako se prehranjuješ, naj bodo tvoji obroki večinoma sestavljeni iz osnovnih živil. Pri rastlinski prehrani to pomeni, da v jedilnik vključuj čim več kombinacij žit in stročnic, sadja, zelenjave in oreškov. Predelani izdelki pa tudi v rastlinski različici niso nič bolj ustrezni, zato naj bodo na jedilniku bolj izjema kot pravilo.