Debelost je kronična bolezen, s katero se sooča vedno več ljudi. Kljub veliki prevalenci pa je okrog debelosti še danes prisotne veliko kritike in stigmatizacije. Prepogosto je tudi pristop k problematiki zgrešen, saj zahteva obravnavo z multidisciplinarno ekipo strokovnjakov, in nasvet “jej manj, gibaj se več” enostavno ne pije vode.
Tematika je izjemno kompleksna in si zasluži popolnoma svoje objave oziroma več teh. Danes pa se bomo področja prekomerne telesne mase in debelosti dotaknili z vidika tveganja za razvoj simptomov gastroeofagealne refluksne bolezni (GERB).
Lahko rečemo, da debelost vpliva na GERB?
Če smo v prejšnjem članku rekli, da GERB prizadene vsakega petega prebivalca zahodnih držav, pa GERB prizadene vsako drugo osebo z debelostjo (1).
Epidemiološke raziskave kažejo na to, da sta prekomerna telesna masa (ITM > 25) in debelost (ITM > 30), pomembna dejavnika tveganja za razvoj GERB-a in z njem povezanih zapletov kot so erozivni ezofagitis, Barrettov požiralnik in adenokarcinom požiralnika. Najmočnejša povezava se kaže pri ITM > 35, kar lahko poimenujemo tudi debelost II. stopnje. Še bolj kot ITM pa je pri razvoju GERB-a pomembna centralna debelost (prekomerno kopičenje maščobnega tkiva v predelu trebuha) (1).
Preden nadaljujemo bi radi poudarili, da randomiziranih kontroliranih raziskav na tem področju enostavno ni. Gre predvsem za opazovalne raziskave, ki so ugotovile povezavo med GERB-om in debelostjo, niso pa dokazale vzročno-posledične povezave. Kljub temu lahko na podlagi obstoječih raziskav zaključimo, da debelost vpliva na razvoj GERB-a.
Kje tiči razlog?
Najpomembnejši razlog je povečan znotraj želodčni pritisk, zaradi povečane količine maščobnega tkiva okoli trebuha. Večji pritisk poveča tveganje za vračanje želodčne vsebine nazaj v požiralnik. Povečan znotraj želodčni pritisk namreč tudi zmanjša tonus (napetost mišičnega tkiva) mišice zapiralke (1).
Poleg tega je debelost povezana z razvojem hiatusne hernije (kila požiralnika). Stanje, pri katerem je del želodca nad prepono, ki normalno predstavlja mejo med požiralnikom in želodcem. Prevalenca hiatusne hernije pri osebah z debelostjo je zelo visoka (1).
Prehodne sprostitve spodnjega sfinktra požiralnika/mišice zapiralke so pri osebah s prekomerno telesno maso in debelostjo bolj pogoste kot pri osebah z normalno telesno maso. Sprostitve mišice zapiralke povečajo tveganje za prehod želodčne kisline nazaj v požiralnik (1).
Maščobno tkivo ni samo sebi namenjeno, vendar ima poleg funkcije shranjevanja odvečne energije, tudi pomembno presnovno funkcijo. Maščobno tkivo je namreč presnovno aktivno. Med drugim izloča hormon adiponektin, ki ima protivnetne lastnosti in deluje imunomodulatorno. Zaradi še ne pojasnjenih razlogov pa je adiponektina pri osebah z debelostjo, kljub povečanim količinam maščobnega tkiva, manj. Osebe z debelostjo imajo tako manj protivnetnih dejavnikov, ki bi zmanjševali vnetje v požiralniku, do katerega pride kot posledica refluksa. Zato so znanstveniki predlagali zmanjšane koncentracije adiponektina kot dejavnik tveganja za poslabšanje simptomov refluksa (1).
S spremembo telesne mase lahko vplivamo na simptome GERB-a
Najprej bomo omenili pridobivanje telesne mase. Raziskava, ki so jo izvedli Rey in sod. (2006) je pokazala, da je pridobitev > 5 kg telesne mase, v enem letu, povzročila 3-krat večje tveganje za razvoj simptomov GERB-a. Količine res niso zanemarljive in nam veliko povedo o problematiki pridobivanja telesne mase.
Dejstvo, da izguba telesne mase izboljša simptome GERB-a, potrjuje kar nekaj raziskav. Izpostavili bomo eno izmed njih. Fraser-Moodie in sod. (1999) so izvedli raziskavo, v katero so vključili odrasle z ITM > 23, ki so imeli simptome GERB-a vsaj pol leta pred začetkom raziskave. Prevalenco simptomov so ocenili s pomočjo vprašalnika, poleg tega so pri vseh sodelujočih opravili tudi endoskopijo zgornjih prebavil. Preiskovanci so dobili nasvete za izgubo telesne mase. V naslednjih mesecih so v povprečju izgubili 4 kg, kar je vodilo v izboljšanje simptomov za kar 75 %. Devet jih je v celoti izgubilo simptome, trije so pridobili telesno maso in so se jim simptomi poslabšali, štirje preiskovanci pa so telesno maso pridobili in so se simptomi še vedno zmanjšali. Pri nobenem izmed preiskovancev, ki so izgubili telesno maso, ni prišlo do poslabšanja simptomov refluksa! Zaključek raziskave je pokazal statistično značilen vpliv izgube telesne mase na zmanjšanje prevalence simptomov refluksa in zgage.
Zaključek
Vemo, da debelost vpliva na pojav in potek številnih boleznih, in tudi GERB tukaj ni nobena izjema. Osebam, ki imajo hkrati debelost in GERB seveda svetujemo, da se držijo splošnih ukrepov za blaženje zgage in refluksa, o katerih lahko več preberete TUKAJ. Ključnega pomena pa je izguba telesne mase. Tu seveda ne govorimo o izgubi 10, 20, kaj šele 30 kg, saj raziskave kažejo, da so že manjše spremembe v življenjskem slogu in posledično izgubi telesne mase, učinkovite pri lajšanju simptomov GERB-a. Ravno zato na tej točki ponovno poudarjamo, kako zelo pomembno je, da si v prihodnosti še bolj prizadevamo h kakovostni in celostni obravnavi oseb z debelostjo.
Pripravili smo tudi Prehranske smernice s predlogi jedi! V tej knjižici razložimo, kakšen režim prehranjevanja velja za najbolj optimalnega in bo močno doprinesel k izboljšanju simptomov zgage in refluksa. Hkrati vas na koncu čakajo še recepti za pripravo jedi, ki vam bodo olajšali prehranjevanje in jih boste lahko pripravili že jutri!
Viri
1: Chang P., Friedenberg F. 2014. Obesity & GERD. Gastroenterology clinics of North America, 43, 1: 161 - 173
2: Hampel H., Abraham N. S., El-Serag H. B. 2005. Meta-analysis: Obesity and the risk for gastroesophaegal reflux disease and its complications
3: Frasier-Moodie C. A., Norton B., Gornall C., Magnago S., Weale A. R., Holmes G. K. T. 1999. Weight loss has an independent beneficial effect on symptoms of gastro-oesophageal reflux in patients who are overweight. Scandinavian journal of gastroenterology, 34, 4: 337 - 340
4: Rey E., Moreno-Elola-Olaso C., Artalejo F. R., Locke G. R., Diaz-Rubio M. 2006. Association between Weight Gain and Symptoms of Gastroesophageal Reflux in the General Population. The American Journal of Gastroenterology, 101, 2, 229 - 233