Če že oreški niso, so vsaj semena dober vir beljakovin?
Različne vrste semen vsebujejo od 15 pa vse do 30 g beljakovin na 100 g. Če pogledaš na primer grški jogurt, ki ga pogosto opevamo kot zelo ustrezno beljakovinsko živilo, hitro ugotoviš, da jih v enaki količini vsebuje »le« 10 g. To je celo manj od chia semen, ki imajo izmed vseh vrst najmanjšo vsebnost.
Ampak zdaj že veš, da je pri ocenjevanju ali je neko živilo dober vir beljakovin pomembno upoštevati tudi druge podatke iz prehranske tabele. Pri semenih je situacija podobna kot pri oreških. Bogata so predvsem z maščobami in imajo posledično visoko energijsko vrednost, zato pri njih na semaforju beljakovin prav tako posveti rdeča luč.
Kljub temu pa pri semenih obstaja še en dejavnik, ki je morda celo bolj pomemben od same energijske vrednosti. To je količina. Če se vrnemo nazaj na grški jogurt. Vsebina enega lončka je približno 200 g in verjetno brez težav poješ celega. Torej se tudi tistih 10 g beljakovin podvoji. Zdaj pa pomisli, na kakšen način običajno uporabljaš semena. Kot dodatek h kaši, posip na solati, popestritev obloženih kruhkov? Po navadi količina v obroku ne presega ene velike žlice. Če bi želel/a svoj obrok resnično obogatiti z beljakovinami na račun semen, potem bi jih moral/a dodati vsaj 10 velikih žlic. Si predstavljaš?
Vedno, ko neko živilo smatraš kot vir določenega hranila, ali se sprašuješ kakšno hranilno in energijsko vrednost bo to živilo doprineslo k tvojemu obroku, upoštevaj količino, ki jo boš dejansko pojedel/a. Tabela hranilnih vrednosti naj ti vedno služi kot osnova, z nekaj osnovnega znanja matematike pa vse podatke iz nje spravi tudi v prakso.
Comments