O laktozni intoleranci je bilo povedanega že veliko. Tudi na našem blogu smo o njej že pisali. Mlečni sladkor oz. laktoza vsem ljudem ne odgovarja ravno najbolj. Mogoče ste to občutili tudi sami, saj je po nekaterih podatkih 20-30 % Slovenk in Slovencev intolerantnih na laktozo. V tem primeru imate najverjetneje določene prebavne težave pri uživanju mleka in mlečnih izdelkov, kot so jogurti, mlečni napitki, sladoledi in mehki siri.
Tudi sirotkine beljakovine v prahu lahko predstavljajo živilo, ki na vaši prebavi pusti nezaželene posledice. Pa ne beljakovine kot take. Najpogosteje uporabljeni »proteini« na trgu so, tehnično gledano, koncentrat sirotkinih beljakovin (whey protein concentrate, WPC). Na koncu postopka predelave (glavni del je filtracija) tega izdelka iz sirotke dobimo produkt, ki vsebuje okrog 80 g beljakovin na 100 g izdelka. Ostalih 20 g predstavljajo maščobe, sladkorji - laktoza (po navadi okrog 4 g) in mineralne snovi.
Laktoza, ki je prisotna v »proteinih«, je lahko za marsikoga »deal breaker«, torej razlog, zakaj sirotkinih beljakovin v prahu ne uživa, čeprav bi jih rad vključeval v svojo prehrano. Rešitev za ta problem modernega človeka najdete v nadaljevanju.
Če prej opisan postopek filtracije malo izboljšamo in izpopolnimo, dobimo končni produkt, ki vsebuje višji delež beljakovin in manj drugih primesi. Ta izdelek se imenuje izolat sirotkinih beljakovin (whey protein isolate, WPI). Delež beljakovin v njem znaša okrog 90 %, torej 90 g beljakovin na 100 g izdelka. Zdaj pa pridemo do bistva tega prispevka: Količina maščob in laktoze v teh izdelkih je občutno manjša, kot v koncentratu. V postopku predelave sirotke se velika večina laktoze izloči kot stranski produkt, zato je v končnem izdelku ostane tako malo, da je izolat sirotkinih beljakovin sprejemljiv tudi za osebe z laktozno intoleranco.
Višji delež beljakovin v izolatu, če ga primerjamo s koncentratom, seveda nosi svojo ceno. Optimiziran postopek predelave in boljša sestava končnega produkta se odražata kot višja cena izolata sirotkinih beljakovin. Za osebe z laktozno intoleranco je torej izolat sirotkinih beljakovin pogosto primernejši od koncentrata. Kaj pa za ostale?
Če ima (dražji) izolat več beljakovin – je potem boljši in superioren (cenejšemu) koncentratu?
Na prvi pogled, če pogledamo izključno sestavo, bi bilo to logično sklepanje pravilno. Poglejmo si to na primeru priljubljene znamke prehranskih dopolnil – Myprotein:
Z izolatom v primerjavi s koncentratom dobimo torej 10 % več beljakovin. Za to moramo plačati 23 % višjo ceno. Če to spravimo v praktičen primer: z eno merico izolata vnesemo zgolj 2 g beljakovin več, kot z eno merico koncentrata. Glede na to, da je pri obeh izdelkih osnovni vir beljakovin enak (sirotka), so beljakovine v obeh praktično identične. To velja tako za aminokislinsko sestavo, kot tudi za prebavljivost. Tista 2 g beljakovin pa v praksi ne pomenita prav dosti. Mogoče je na tem mestu vredno omeniti hitrost absorpcije beljakovin iz koncentrata v primerjavi z izolatom. Beljakovine iz koncentrata se nekoliko počasneje absorbirajo, ker višji del maščobe upočasni prebavo. Za veliko večino ljudi pa to ne igra praktično nobene vloge.
Take-home message:
Katere sirotkine beljakovine v prahu torej izbrati? Če nimate težav z laktozo oz. laktozno intoleranco, je najboljši price-performance zagotovo običajen koncentrat sirotkinih beljakovin. Tisti klasični »proteini«. Če vam laktoza v koncentratu povzroča preglavice, pa bo verjetno bolj primeren izolat. Plačate nekoliko več, v zameno pa dobite odsotnost morebitnih prebavnih težav.
Še praktičen nasvet: če vas v trgovini s športno prehrano želijo prepričati, da potrebujete izolat sirotkinih beljakovin, ker je v vseh pogledih boljši od koncentrata, jim mirno odgovorite, da veste kaj kupujete in se spomnite na ta članek.