Motnje hranjenja lahko opišemo kot bolezni psihološkega izvora, ki pri posameznikih povzročajo velike spremembe v odnosu do hrane, prehranjevalnih navadah, celotnem vedenju v povezavi s hrano in samopodobo. Kljub temu, da imajo nekaj skupnih lastnosti in da jih lahko zajamemo v ohlapno definicijo, se posamezne motnje med seboj močno razlikujejo.
 
Delijo pa si še nekaj skupnega: hrana v večini primerov nima neposrednega vpliva na sam nastanek ali razvoj bolezni. V ozadju se skoraj vedno skrivajo čustvene stiske, težavna in stresna življenjska obdobja, pretekle travme ali drugi zunanji dejavniki.
 
Najpogostejše oblike motenj hranjenja so:
anoreksija nervoza
bulimija nervoza
kompulzivno prenajedanje
 
V zadnjih letih pa se vse pogosteje pojavljajo še nekatere druge oblike motenj hranjenja, npr. ortoreksija in bigoreksija.
 
Kako do motenj hranjenja pride, kakšne so njihove lastnosti in razlike med njimi, kako jih zdravimo ter kako lahko zmanjšamo pogostost njihovega pojavljanja, sta na dogodku predstavili asist. dr. Karin Sernec, dr. med., specialistka psihiatrije in vodja Enote za zdravljenje motenj hranjenja na Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana ter doktorska študentka iz West Sydney University in avtorica več znanstvenih člankov na dotičnem področju, Katarina Prnjak mag. psihologije.
 
Se predavanja niste mogli udeležiti v živo? Nič zato, še zmeraj lahko  dostopate do posnetkov.