Se moramo res bati fruktoze?

Updated: Jun 7, 2019


V zadnjem času opažam mnogo informacij o fruktozi in o njenem slabem vplivu na naš organizem. Stvar je šla celo tako daleč, da celo sadje počasi velja kot "nezdravo", ker vsebuje fruktozo.

V (bolj kot ne) celotnem članku sem se odločil na tematiko gledati zelo ozkotirno in ugotovili boste, kaj nam tak pogled kot ga imajo nekateri, prinese na koncu.

Želim Vam užitek v branju in upam, da se naučite kaj novega.

Splošno o fruktozi

Fruktoza spada med monosaharide, v dandanašnji prehrani je v nepredelanih živilih prisotna predvsem v sadju in medu, v predelanih živilih pa v sadnih sokovih, sladkih pijačah, različnih sladkarijah, pecivih… Naj omenim, da ima fruktoza enako kemijsko formulo kot glukoza C6H12O6, vendar pa drugačno pot metabolizma, saj se večino fruktoze metabolizira v jetrih. Fruktozo odlikuje visoka sladkost, saj je 1,7-krat bolj sladka od namiznega sladkorja in pa nizek glikemični indeks. Zaradi te lastnosti je zelo popularno sredstvo za izboljšanje sladkosti v nekaterih predelanih živilskih izdelkih. Naj omenim, da namizni sladkor (saharoza) vsebuje 50% glukoze in 50% fruktoze. Leta 2000 naj bi v povprečju zaužili 79 g namiznega sladkorja na dan, 1/3 ljudi naj bi zaužila celo več kot 138 g namiznega sladkorja na dan, 10% vseh pa celo nad 178 g namiznega sladkorja na dan (Bray A. G. 2007). In tukaj se pojavi problem s fruktozo, ki se za razliko od glukoze presnavlja drugače in predstavlja v prevelikih količinah problem za naš organizem. Povezujejo jo predvsem z boleznimi, ki so značilne za presnovni sindrom:

  • trebušna debelost

  • zvišani krvni sladkorji (diabetes tipa 2)

  • inzulinska rezistenca

  • zvišan krvni tlak

  • povišana vnetja v telesu.

Večino fruktoze v dandanašnji prehrani ne zaužijemo s sadjem, ampak s predelanimi živilskimi proizvodi in sladkih pijačah, ki jim je dodana saharoza ali pa glukozno fruktozni sirup, ki ga poznamo pod različnimi imeni, saj želijo proizvajalci skriti njegovo prisotnost v živilu. Glukozno fruktozni sirup je izdelan iz koruznega škroba, ki mu v prvi fazi dodajo encime α-amilaza, ki razcepi dolgo verigo škroba v oligosaharide, nato dodajo encime glukoamilaze, ki cepijo oligosaharide na posamezne enote glukoze, ki jim dodajo xyilos izomeraze, ki spremenijo 42% glukoze v fruktozo. Ta produkt imenujemo HFCS 42, ki ga nato z demineralizacijo in filtracijo spremenijo v HFCS 90 in ga nato zmešajo z HFCS 42 in dobimo HFCS 55 (1).

Metabolizem fruktoze

Metabolizem fruktoze je izjemno zapleten in zahteva kar nekaj poznavanja biokemije, da bi ga lahko popolnoma razumeli, vendar Vas prosim, da si pogledate zgolj intermediate (vmesni produkti) in pa končne produkte metabolizma fruktoze, ki jih bom v nadaljnje omenjal.


Z vidika zdravja pri prekomernem uživanju fruktoze je mnogo povezav in narejenih študij na to temo. Hiter pregled motenj, ki jih povzroča uživanje fruktoze v prevelikih količinah, si lahko pogledate na spodnji sliki.


Vse to so dokazane povezave učinka fruktoze na naše telo. Jaz sem se osredotočil na dislipidemijo (povišani krvni lipid), inzulinsko rezistenco in vpliv na visok krvni pritisk, zaradi prepletanja vseh vplivov, ki jih v večji meri pokrivajo ta tri področja.

Dislipidemija

  • Dokazano je bilo, da dolgoročno hranjenje z prevelikimi odmerki fruktoze, povečuje plazemsko raven VLDL trigliceridov in vpliv na zvišanje plazemskega holesterola. V študijah na podganah je bilo dokazano, da fruktoza in saharoza, v primerjavi z glukozo povečujeta produkcijo trigliceridov in izrabo le teh za energijo.

  • Metabolizem fruktoze zagotavlja visoke vrednosti jetrnega tiose fosfata, ki je prekurzor pri sintezi maščobnih kislin, kar privede do proizvodnje trigliceridov VLDL.

  • Fruktoza tudi aktivira transkripcijski faktor ChREBP, ki aktivira jetrne sintaze za nastanek maščobnih kislin in acetil koencim A karboksilazo.

  • Zanimivo je delovanje ribjega olja, ki zmanjša produkcijo lipogeneze ob prehrani bogati z fruktozo.

  • Zelo slab podatek je ta, da ista količina fruktoze ali HFCS ali glukoze+fruktoze privede do enakega dviga trigliceridov v krvi.

  • Vplivi fruktoze lahko privedejo tudi do povečanja majhnih enot LDL holesterola in oksidiranega LDL holesterola, ki je povezan z aterogenim tveganjem (2)

Inzulinska rezistenca

  • Študije so dokazale, da prehrana bogata s fruktozo povečuje stopnjo glukoze v krvi in inzulinski odziv in privede do jetrne inzulinske rezistence v zdravih moških.

  • Inzulinska rezistenca je zelo povezana z napakami pri metabolizmu maščob, saj osebki z visoko stopnjo transporta lipidov, prevažajo tudi toksične metabolite kot so diacilglicerol, koencim CoA in keramide. Prisotnost teh metabolitov je kriva za višjo serin/threonin fosforilacijo inzulinskega receptorskega substrata (IRS-1), ki dokazano zmanjšuje inzulinski signal receptorjem celic.

  • Inzulinsko rezistenco zaradi fruktoze povezujejo z vnetnim faktorjem CRP, ki je pri prehrani povečan.

  • Znanstveniki so ugotovili tudi povezavo med bakterijsko mikrofloro in prehrano bogato z maščobami, saj naj bi se tako pri prehrani bogati z maščobami in pri prehrani bogato s fruktozo spremenila mikroflora črevesja in tako naj bi nastajalo več toksinov zaradi večje prisotnosti slabih bakterij, kar naj bi privedlo do večjega vnetja in posledično do večje inzulinske rezistence.

  • Prehrana bogata s fruktozo naj bi tudi povečevala oksidativni stres v telesu, vendar pa je treba poudariti, da se pri medu to izniči.

  • Metabolizem fruktoze povzroči tudi nastanek urične kisline, katere stopnja je ena izmed pokazateljev metabolnega sindroma. Urična kislina naj bi vplivala na inzulin, tako da ovira encim dušik kisikove sintaze, ki je ključen za učinkovitost inzulina. (3)

  • Visok krvni pritisk

  • Pri podganah so dokazali vpliv fruktoze na hipertenzijo.

  • Fruktozo povezujejo, da deluje na krvni tlak preko inzulinske rezistence in posledično visokega inzulina.

  • Možna povezava je tudi prek ledvične zmožnosti reabsorpcije natrija, zaradi povečane stopnje inzulina.

  • Problem naj bi se pojavljal tudi pri produktih metabolizma fruktoze, gliceraldehid in dihidroksiaceton fosfat, ki naj bi se lahko spremenil v metilglikal, ki je zelo reaktiven ketoaldehid. Aldehidi lahko poškodujejo funkcionalnost L-tipov kalcijevih kanalčkov, kar privede do povečane ravni kalcija v celicah, kar povzroča mašenje žil (4).

Zaključek

Tisti, ki ste prišli do konca tega članka, ste verjetno zgroženi, kakšen strup je fruktoza. Glede na zgoraj opisane trditve se strinjam z vami, vendar naj vas pomirim, da ni vse tako črno kot zgleda, saj sem uporabil zelo ozek pogled na tematiko.

Poglejmo na vse skupaj širše.

Vse raziskave so narejene na ekstremno visokih odmerkih fruktoze, v katerih je definitivno dokazan negativen učinek fruktoze na zdravje, vendar pa tako velikih odmerkov fruktoze v dejanskem življenju ne zaužijemo, oziroma le redke izjeme. Fruktoza definitivno ima slab vpliv na naše zdravje, vendar z velikim poudarkom na prekomerni količini le te. Posploševati slabosti fruktoze na vse zelo različne si posameznike ni ravno primerno (npr. športnik lahko z napitkom, ki vsebuje glukozo in fruktozo prejme več energije v časovni enoti, kot zgolj iz glukoze, kar je velik plus pri aerobnih športih). Potrebno je pogledati tudi v katerem živilu se ta fruktoza nahaja in ali nam to živilo lahko tudi zmanjša negativne učinke ob prehrani, ki vsebuje preveliko količino fruktoze. Primer sadje in med vsebujeta tudi antioksidante, ki zmanjšajo učinek prostih radikalov. Pri sadju bi predvsem omenil še vpliv sekundarnih metabolitov, ki imajo dokazano pozitivne učinke na našo telo od antioksidativnega, antikarcionogenega, antitromboznega in še bi lahko našteval o sekundarnih metabolitih, vendar o njih v člankih, ki še prihajajo. Potrebno je upoštevati tudi, da ne jemo zgolj fruktoze, v članku sem omenil proti učinek ribjega olja na povišane lipide v krvi, ki nastanejo v prehrani bogati s fruktozo.

Poglejmo si tudi vnos vseh hranil tokom zadnjih 40 let na primeru ZDA.


Kot vidimo iz grafa iz slike A količino sladkorja in HFCS, ki ima podobno sestavo (5% fruktoze več od namiznega sladkorja), je količina v zadnjih 40 letih za 10 do 15% višja, vendar v zadnjih letih stoji, po nekaterih podatkih pa celo pada. Vendar pa je potrebno vedeti, da je to povprečje in odstopanja so velika zaradi tega pri manjšem delu populacije, ki zaužije preveč sladkorja prihaja do zdravstvenih problemov povezanimi posledično tudi s fruktozo. Vendar pustimo sladkor na miru, količina se celo znižuje, vendar bolezenskih stanj je vse več, tukaj pride v poštev slika B. Kot vidimo z grafa, se je količina vse zaužite energije iz hrane v zadnjih 40-tih letih povečala za 25%. Kar je treba omeniti je tudi čisto drugačen življenjski slog danes kot pred 40-timi leti, ko je bil človek dosti bolj aktiven. In prišli smo do ugotovitve, da je problem vpliva fruktoze na zdravje zelo kompleksen in je ozkotirno označiti zgolj fruktozo za krivca nastajanja modernih bolezni. Tako da zaključujem svojo misel: fruktoza ni strup, predvsem ne v manjših količinah, nikakor pa ne v sadju in medu. Kot nekateri pravijo »Cuker je cuker, iz kjerkoli prihaja, je smrt za naše telo.« Vendar je treba poudariti, da tudi prekomerno uživanje sadja in medu ni ugodno za naše telo. Seveda je sadje zelo dober vir vitaminov in mineralov, vendar se lahko vse skupaj podre zaradi prekomernega vnosa fruktoze in na koncu koncev tudi zaradi prekomernega energijskega vnosa. Tako, da tudi pri fruktozi iz sadja in drugih virov, kot marsikje drugje velja pravilo »Zmernost je lepa čednost«.

#fruktoza #zdravje #sadje #med #HFCS

Pridruži se ostalim prejemnikom e-novic!

Ostani na tekočem z objavami, dogodki, popusti in drugimi novicami - prijavi se na e-novice in postani del naše skupnosti.

Zavod SpoznajPrehrano

031 425 221

info@spoznajprehrano.com

Ostani na tekočem

  • Grey Blogger Icon
  • Grey Instagram Icon
  • Grey Facebook Icon
  • Grey YouTube Icon

Zavod SpoznajPrehrano