Prehranska tabela vsebuje veliko podatkov ter številk, ki so namenjene potrošnikovem ozaveščanju o hranilni in energijski vrednosti živila. Za zdrav nakup je njeno razumevanje zato ključnega pomena. Spoznajmo torej prehransko tabelo!
Povprečna hranilna vrednost nam pove kakšna je energijska vrednost ter katera in koliko hranil vsebuje izdelek na 100 g, na porcijo ter kot % PV (delež priporočenega vnosa). Porcija in % PV se določata kot priporočeni vnos za povprečno odraslo osebo, ki za vzdrževanje telesne mase zaužije 2000 kcal (8400 kJ).
Energijska vrednost je izražena v kilokalorijah (kcal) in kilojoulih (kJ). Iz prehranske tabele najprej razberemo kakšna je energijska vrednost na 100 g izdelka. Za realno predstavo o količini zaužite energije moramo biti pozorni na količino, ki jo bomo dejansko zaužili (ali bo naš obrok vseboval 200 g živila ali zgolj 30 g živila). Iz tega razloga je ob količini energije na 100 g podana tudi masa priporočene porcije. V našem primeru je priporočena porcija 85 g, ki vsebuje 311 kcal (1319 kJ). Delež priporočenega vnosa nam pove, da z eno porcijo našega izdelka povprečna odrasla oseba, ki za vzdrževanje telesne mase zaužije 2000 kcal (8400 kJ), pokrije 16% potreb po energiji na dan.
Maščobe
Glede na to, da so maščobe energijsko najbolj bogate (1 g maščob vsebuje 9 kcal (37,6 kJ)), so le-te navedene na prvem mestu. Iz prehranske tabele razberemo, koliko maščob vsebuje 100 g živila, koliko jih je v eni porciji ter približno kakšen delež potreb po maščobah pokrijemo z zaužitjem ene porcije. Glede na vsebnost maščob v živilu, so izdelki lahko bogati z maščobami do te mere, da 80-100% živila predstavljajo maščobe. Živila lahko veljajo za bogata z maščobami tudi v kolikor so deleži maščob nižji (20-40%). V takih primerih se potem upošteva še vsebnost drugih makrohranil v živilu, vendar več o tem v prihodnjih objavah.
Od tega nasičene maščobe
Pri maščobah so navedene tudi nasičene maščobe, za katere želimo, da jih živilo (načeloma) vsebuje čim manj. Za živila, ki so bogata z maščobami, je zato zaželeno, da imajo čim nižji delež nasičenih maščob.
Ogljikovi hidrati
Ogljikovi hidrati (OH) imajo od maščob nižjo energijsko vrednost (1 g OH vsebuje 4 kcal (16,7 kJ). Iz prehranske tabele razberemo vsebnost OH na 100 g in na porcijo živila ter kakšen delež potreb po OH pokrijemo z zaužitjem ene porcije. Ali je živilo bogato z OH ugotovimo iz vsebnosti le-teh na 100 g živila. Bogati viri OH vsebujejo od 60 pa tudi do 90 g OH na 100 g izdelka.
Od tega sladkorji
Tako kot so pri maščobah navedene nasičene maščobe, so pri ogljikovih hidratih navedeni sladkorji. Tudi za delež sladkorjev želimo, da je čim nižji. Pri sladkarijah tako hitro ugotovimo, da je večji del OH sestavljen ravno iz sladkorjev.
Prehranska vlaknina
Prehranska vlaknina je sledeča, ki je predstavljena v prehranski tabeli. Tudi prehranski vlaknini bomo namenili svojo objavo v prihodnje. Naj na tem mestu omenimo zgolj, da bi odrasla oseba morala zaužiti 30 g prehranske vlaknine dnevno, zato bodimo pozorni, da izbiramo živila s katerimi bomo ob koncu dneva dosegli želeno vrednost.
Beljakovine
Energijska vrednost beljakovin je enaka energijski vrednosti ogljikovih hidratov (1 g OH vsebuje 4 kcal (16,7 kJ)). ). Iz prehranske tabele prav tako razberemo vsebnost beljakovin na 100 g in na porcijo živila ter kakšen delež potreb po beljakovinah pokrijemo z zaužitjem ene porcije. Živila, ki predstavljajo bogat vir beljakovin, vsebujejo 20-30 g beljakovin na 100 g živila.
Sol
Sol oz. natrijev klorid (NaCl) prav tako najdemo na prehranski tabeli. Po priporočilih velja, da je sol potrebno uživati v omejenih količinah (manj kot 5 g dnevno). Glede na to, da je sol eden izmed najstarejših ter najbolj uporabljanih konzervansov, bomo mejo 5 g soli na dan hitro presegli, v kolikor bomo pogosto posegli po industrijsko procesiranih živilih.
S soljo se prehranska tabela tudi zaključi. Upamo, da smo vam uspeli približati vse te podatke, ki jih najdemo v prehranski tabeli. V prihodnjih objavah pa bomo glavne akterje prehranske tabele tudi podrobneje spoznali.