Vsi vemo, da je zdravo prehranjevanje med dejavniki na katere lahko vplivamo, verjetno eno izmed pomembnejših za dosego kratkoročnega in dolgoročnega zdravja. Hkrati predvidevamo, da večina (vsaj vas, ki nas redno spremljate) približno ve, kako bi to moralo izgledati v praksi.
Sočasno se moramo zavedati, da naša prehrana sestavlja le delček sestavljanke celotnega zdravja. Zato je pojav bolezni v celotni življenjski dobi, hujših ali blažjih, za večino žal neizogiben.
Kompleksnost področja klinične prehrane
Klinična prehrana zajema tako preventivo kot tudi diagnostiko in obravnavo prehranskih in presnovnih sprememb, povezanih z akutnimi in kroničnimi boleznimi. Pomanjkanje ali presežek energije in/ali hranil je lahko posledica ali tudi razlog različnih bolezni. Ključno je, da se zavedamo, da se ukrepi klinične prehrane lahko razlikujejo od splošnih smernic zdravega prehranjevanja, sploh v primeru določenih bolezenskih stanj.
Ravno zaradi razumevanja bolezenskih stanj in poznavanja širokega področja prehrane, ki zajema vse od fiziologije, biokemije, biologije, toksikologije,... do živilstva, morajo biti ukrepi klinične prehrane sestavni del zdravstvene obravnave. Specifika področja dela pa zahteva, da ukrepe izvaja ustrezno izobražen in izkušen prehranski strokovnjak, ki vedno individualno prilagodi prehransko intervencijo. Ta nosi izjemno odgovornost, saj lahko z neustrezno obravnavo poglobi zdravstveni problem posameznika kateremu svetuje. Na drugi strani pa lahko z ustrezno obravnavo izboljša kvaliteto življenja, podaljša ali tudi reši življenje.
Svetovati zdravemu posamezniku ali osebi z boleznijo je razlika!
Kot omenjeno, se ukrepi klinične prehrane lahko bistveno razlikujejo od priporočil zdravega prehranjevanja. Tako je pri določenih bolezenskih stanjih upoštevanje “zdrave prehrane” celo škodljivo. Med mnogimi primeri lahko omenimo, da je npr. za osebe z odpovedjo prebavil neustrezno uživanje večjih količin surove zelenjave in sadja, polnozrnatih živil, oreškov, semen in podobno. Medtem je za nekatere osebe z ledvično okvaro lahko celo smrtno nevarno uživanje neustrezne količine določenih vrst sadja in zelenjave. Tudi osnovna stvar, kot je pitje tekočine, mora biti pri določenih boleznih nadzorovana.
Kadar govorimo o zdravem posamezniku ali o bolni osebi, moramo vedeti, da vsako bolezensko stanje predstavlja določene motnje, napake ali odstopanja v delovanju specifičnih organov oz. organskih sistemov. Zdrava oseba, ki se neustrezno prehranjuje si (vsaj za relativno kratko obdobje) to lahko “privošči” brez večjih posledic. Zdrav organizem bo namreč prekomeren, nezadosten ali neustrezen vnos hranil kompenziral bodisi na račun tvorbe določenih komponent iz lastnih tkiv ali z večjim obremenjevanjem določenih organov. Tega si bolna oseba ne more privoščiti. Kadar je prisotno bolezensko stanje, sploh kronično, terjajo posledice neustreznega prehranjevanja bistveno bistveno večji davek, kot pri zdravih posameznikih.
Poplava informacij in iskanje rešitev v stiski
Če je pred leti veljalo, da so bile informacije težko dostopne oz. je bilo po njih treba v zdravstveni dom, bolnišnico ali knjižnico, danes živimo v diametralno nasprotnih časih. Poplava informacij ter nasvetov vnaša zmedo in negotovost v iskanju pomoči. Temu lahko dodamo še zavajajoče objave, ki slepo obljubljajo ozdravitve, brez prevzemanja kakršnekoli odgovornost ob morebitnih negativnih izidih zdravljenj. Pomanjkanje morale, etike in integritete prodajalcev “čudežnih” diet in prehranskih dopolnil je dandanes postalo povsem sprejemljivo. Najbolj ranljive osebe, osebe v stiski zaradi skrbi za svojim zdravjem ali zdravjem svojega bližnjega, so na dnevni bazi bombardirane z oglasi, ki ponujajo rešitev ravno za njihov problem. Iskanje hitrih rešitev in zanašanje na prehranska dopolnila je v najboljšem primeru škoda denarja, v najslabšem pa resno tveganje za poslabšanje zdravstvenega stanja.
Kot rečeno, prehranska intervencija s področja klinične prehrane mora biti posamezniku individualno prilagojena, mora biti vodena s strani ustrezno izobraženega in izkušenega prehranskega strokovnjaka in pod zdravniškim nadzorom. Nobeno prehransko dopolnilo tega ne ponuja. Prav tako noben prehranski guru ne bo nosil odgovornosti, če vam bo mastno zaračunal, a napačno svetoval.
Kako izgleda klinična prehrana v praksi?
Za lažjo predstavo, kaj klinična prehrana sploh je, si lahko pomagamo z naslednjima primeroma, ki predstavljata različna ukrepa klinične prehrane in izpostavita pomembno vlogo kliničnega dietetika. Seveda se je potrebno zavedati, da je pri obravnavi posameznika, izjemnega pomena, da se vključuje interdisciplinarna ekipa, ki zagotavlja celostno in kakovostno obravnavo.
Primer 1:
16-letna Sara (izmišljeno ime) se tako kot večina najstnikov spopada z aknami. Na internetu je zasledila, da mleko in mlečni izdelki ter gluten povzročajo akne, zato se je odločila, da jih bo izključila iz svoje prehrane. Po skoraj letu takšnega prehranjevanja je ugotovila, da že dva meseca ni dobila menstruacije. Prav tako je ves čas brez energije in ima pogosta nihanja razpoloženja.
Klinični dietetik je na podlagi anamneze in prehranskega dnevnika ugotovi, da Sara ne zadosti svojim energijskim in hranilnim potrebam. Hkrati je ugotovil, da se Sara tudi pred izključitvijo živil ni prehranjevala ustrezno. Ampak ne zato, ker je uživala gluten in občasno še jogurte. Sari namreč kosilo v šoli ni najbolj dišalo, zato je redno zahajala v pekarno, kjer je uživala mastne, hranilno revne jedi. Zvečer si je navadno pripravila solato, ki pa je ni nasitila, zato je apetit potešila s piškoti in čokolado.
S pomočjo dietetika je Sara v svojo prehrano ponovno vključila gluten in mleko ter mlečne izdelke. Postopoma ji je uspelo tudi urediti svoj režim prehranjevanja, ki je privedel do boljšega nadzora nad prehrano. Ker je zaužila dovolj energije in hranil ni imela več hude želje po hitri hrani in sladkarijah. Z urejeno prehrano ji je uspelo izboljšati kožo in hkrati tudi počutje!
Primer 2:
Majda je stara 71 let in ima poleg debelosti, diagnosticirane še druge kronične bolezni (sladkorna bolezen tipa 2, dislipidemija, visok krvni pritisk). Zato so ji zdravniki rekli, da mora izgubit telesno maso. Majda se je najprej trudila shujšati sama, tako da je jedla manj. Številke na tehtnici so sicer padle, vendar se je sčasoma počutila vedno bolj šibko in utrujeno.
Dietetik je s pomočjo bioimpedančne meritve ugotovil, da ima Majda neustrezno razmerje med mišično in maščobno maso. Njen način hujšanja, je izgubo mišične mase še povečal, kar pa je pri starejših še toliko bolj nevarno. Dietetik je na podlagi pridobljenih informacij kot prvi cilj prehranske intervencije določil vzdrževanje telesne mase, s poudarkom na uravnoteženem prehranjevanju z zadostnim vnosom beljakovin. Ob tem je kot ključno intervencijo predstavil vadbo za moč, ki je prilagojena njenim zmožnostim. Do naslednjega obiska ni izgubila telesne mase, se je pa delež mišične mase povečal na račun maščobne mase. Ker pa je za Majdo pozitivno, da izgubi telesno maso (za izboljšanje zdravstvenega stanja zadošča že izguba 3 – 5 % začetne telesne mase), s kliničnim dietetikom naredita prehranski načrt, s katerim bo Majda počasi in postopoma izgubila telesno maso in hkrati obdržala mišično maso.
Zaključek
Vsi se zavedamo, da se z zdravjem ni za igrati, sploh če je prisotno že neko bolezensko stanje.
Upamo, da smo vam uspeli približati področje klinične prehrane ter predstaviti, kako pomembna je ustreza obravnava s strani ustrezno izobraženega in izkušenega prehranskega svetovalca. S strokovnim poznavanjem klinične prehrane lahko namreč močno spremenimo potek bolezni in izboljšamo kakovost življenja.
S tem namenom smo se odločili, da predstavimo znanstveno podkrepljena dejstva in prakse klinične prehrane. Na našem blogu boste našli strokovne informacije, ki vam bodo lahko v pomoč. Vsekakor pa vas vabimo, da nas kontaktirate v primeru, da potrebujete kvalitetno in odgovorno obravnavo.
Za posvet nas lahko pokličete ali kontaktirate preko elektronske pošte.
VIRI:
1: Caderholm T., Barazzoni R., Austin P., Ballmer P., Biolo G., Bischoff S. C., Compher C., Correia I., Higaschiguchi T., Holst M., Jensen G. L., Malone A., Muscaritoli M., Nyulasi I., Prilich M., Rothenberg E., Schindler K., Schneider S. M., de van der Schueren M. A. E., Sieber C., Valentini L., Yu J. C., Van Gossum A., Singer P. 2017. ESPEN guidelines on definitions and terminology of clinical nutrition. Clinical Nutrition, 36, 1: 49 - 64
2: Tappenden K. A., Quatrara B., Parkhurst M. L., Malone A. M., Fanjiang G., Ziegler T. T. 2013. Critical role of nutrition in improving quality of care: an interdisciplinary call to action to address adult hospital malnutrition. Academy of nutrition and dietetics, 113, 1219 - 1237
3:Mlakar-Mastnak D., Kogovšek K., Rotovnik Kozjek N., Jordan T. 2016. Klinična pot prehranske podpore na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Onkološki inštitut Ljubljana: 36 str. https://www.onko-i.si/fileadmin/onko/datoteke/Strokovna_knjiznica/klinicne_poti/Klinicna_pot_prehranske_podpore_na_Onkoloskem_institutu_Ljubljana_2016.pdf (maj 2022)