Pogrevanje ostankov kosila ali večerje ali pa vnaprej pripravljenega obroka je dober način, kako lahko zmanjšamo količino zavržene hrane in privarčujemo na času za pripravo obrokov. Ko se lotiš pogrevanja hrane, je potrebno upoštevati nekaj nasvetov, da bo pogreta hrana varna za uživanje.
First things first: Ker imajo nekateri mikroorganizmi izredno radi sobno temperaturo, hrano po končani toplotni obdelavi na hitro ohladi in kar takoj shrani v hladilnik.
Da zmanjšaš tveganje za morebitno zastrupitev z bakterijami, hrano res temeljito pogrej. Jedi kot so juhe, enolončnice in jedi z omakami naj močno vrejo vsaj par minut. Pri večjih kosih mesa ali narastkih in pitah si lahko pomagaš tudi z vbodnim termometrom, ki naj ob kosti ali v sredini živila pokaže vsaj 74 °C.
Hrano lahko pogreješ na štedilniku, v pečici ali mikrovalovki. Ker pri segrevanju v mikrovalovki v živilu nastajajo vroče in hladne točke, delovanje mikrovalovke večkrat prekini in hrano dobro premešaj. Tako bo celotna vsebina krožnika ali skodelice dosegla ustrezno temperaturo.
Ker vsako dodatno pogrevanje, ohlajanje in ponovno pogrevanje poveča tveganje za razrast bakterij, hkrati pa se hrana vsakič malce bolj razkuha, je priporočeno, da naenkrat pogreješ le porcijo hrane, ki jo nameravaš pojesti.
Kljub temu da boš vnaprej pripravljeno hrano pogrel/a, pa jo porabi v roku 4 dni. Predvsem nosečnice in osebe z oslabelim imunskim sistemom pa hrano raje porabite v roku 1 dneva. Da ne pozabiš, koliko časa imaš hrano že shranjeno v hladilniku, posodo enostavno označi z datumom priprave.
Navsezadnje pa hrane, ki je vidno pokvarjena, je spremenila vonj ali pa že več kot teden dni ždi v hladilniku, žal ne bo rešilo niti temeljito pogrevanje in naj raje konča med biološkimi odpadki.
Tako, z upoštevanjem zgornjih nasvetov bo pogreta hrana varna, okusna, potrebe po metanju hrane v smeti pa ne bo več.