Kmalu se bomo poslovili od (milo rečeno) neobičajnega leta 2020, v upanju, da bo novo leto 2021 z nami bolj prizanesljivo. Kot se za zaključek leta spodobi, bomo ob polnoči z izbranim penečim vinom nazdravili na vse izkušnje, ki nam jih je dalo preteklo leto in na vse izzive, ki nas čakajo v naslednjem letu.
Tudi ti, ko govoriš o penečih vinih, po navadi vsem rečeš kar »šampanjec«? Poimenovanje šampanjec je v resnici rezervirano samo za peneča vina, ki izvirajo iz Francije oz. še natančneje, iz pokrajine Šampanja (Champagne). Peneča vina, ki jih ne pridelajo tam, se torej imenujejo drugače. Slovenska peneča vina so »penine«, vina iz drugih francoskih pokrajin se imenujejo »crémant«, iz Španije prihaja »cava«, iz Benečije v Italiji »prosecco«, iz Nemčije pa »sekt«.
Izbranemu imenu sledi eno od poimenovanj, kot so »suho«, »polsuho«, »sec«, »brut« ipd. To nam pove, kakšen je delež nepovretega sladkorja oz. koliko dodanega sladkorja ostane v penečem vinu po koncu fermentacije. Na infografiki je prikazana vsebnost sladkorja v 1 litru penečega vina. Največ penečih vin na našem tržišču je polsuhih ali polsladkih. Ko nazdravljaš, ne pozabi, da lahko, na račun energijske vrednosti sladkorja in alkohola, nekaj kozarčkov kar pomembno doprinese k tvojemu energijskemu vnosu. Seveda je to le eden od razlogov za zmernost.
Peneča vina pa se razlikujejo tudi glede na metodo, po kateri so proizvedena. Poznamo klasično (tradicionalno) in tankovsko (charmat) metodo. V čem se razlikujeta?
Pri obeh metodah najprej pridobijo osnovo - mošt, ki mu dodajo kvasovke, hrano za kvasovke in morebitna dodatna enološka sredstva za potek primarne fermentacije. Po zaključeni primarni fermentaciji pridobijo osnovno vino, ki ga je potrebno pripraviti za sekundarno fermentacijo.
Pri klasični metodi se osnovno vino napolni v steklenice in zapre s kronskimi pokrovčki. V teh steklenicah več mesecev poteka sekundarna fermentacija in zorenje. Po zaključeni fermentaciji je treba penino zbistriti. To storijo s postopnim obračanjem steklenic, da se celotna usedlina (odmrle kvasovke) zbere v vratu steklenice. Vrat se zamrzne, čep kvasovk pa se odstrani. Glede na želeno sladkorno stopnjo penine steklenico dopolnijo s t.i. ekspedicijskim likerjem in zaprejo s plutovinastim zamaškom.
Za razliko od klasične, charmat metoda ni tako kompleksna. Sekundarna fermentacija namreč ne poteka neposredno v steklenicah, ampak v tlačnem tanku iz nerjavečega jekla. Po zaključeni sekundarni fermentaciji sledi filtracija in stekleničenje.
Ozri se nazaj in se spomni vseh prijetnih trenutkov, ki ti jih je podarilo preteklo leto. Zagotovo je veliko takih, ki si jih je vredno zapomniti. Ekipa SpoznajPrehrano pa ti želi srečno in uspešno 2021 - na zdravje!