Med sprehodom po supermarketu se večkrat zalotimo, da naš pogled odtava v vozičke mimoidočih nakupovalcev. In seveda iz svoje kože ne moremo, ter začnemo sami pri sebi komentirati kaj vse bi lahko zamenjali, izboljšali… Večinoma se ljudje niti ne zavedajo, da stvari, ki jih imajo vozičku niso tako zelo zdrave, kot si zamišljajo.
Tokrat smo pokukali v Marjetkin voziček in ji pomagali najti boljše alternative. Nam pa je bilo že na prvi pogled jasno. Pa je vam, dragi bralci, jasno ob pogledu na spodnja dva vozička?
V večjem supermarketu smo se zapodili med police in napolnili dva enaka, a tako različna nakupovalna vozička. V levem (rdečem) je povprečni družinski nakup in v desnem (zelenem) je nakup, kot bi ga izboljšali mi pri SpoznajPrehrano.
Primerjali smo le določena hranila, zaradi katerih pride do odstopanj pri posameznih zamenjavah. Največkrat gre za sladkor, nasičene maščobe in seveda energijo. Le ti so pri previsokem vnosu tudi glavni krivci za bolezni sodobnega časa – debelost, sladkorno bolezen, srčno-žilne bolezni, metabolni sindrom…
Naše zdravje lahko krojimo že s pravilno odločitvijo o tem, kaj bomo postavili v naš nakupovalni voziček. Z nakupom in uživanjem živil iz desnega vozička bomo v svoje telo vnesli povprečno veliko več vlaknine, predvsem pa manj sladkorja, manj nasičenih maščob, manj soli in manj energije.
»Prikriti sladkor« je prva stvar, ki jo lahko izločimo. Namesto sladke granole si jo raje pripravimo sami iz ovsenih kosmičev, lahko z dodatkom oreščkov in/ali suhega sadja. Namesto čokoladnega mleka za najmlajše jih raje navadimo na navadno mleko, ki je že samo po sebi sladkasto zaradi laktoze. Sadni jogurt zamenjajmo z navadnim in vanj narežimo banano ali ga sladkajmo z žlico domače marmelade z manj sladkorja. Namesto vode z okusom raje izberimo navadno in vanjo stisnimo malo limone za okus. Pri suhem sadju moramo biti tudi pazljivi pri količini, saj je zaradi sušenja voda odstranjena in ima izdelek na 100 g ogromno sladkorja. 100 g jabolka ali 100 g krhljev ni enako! No, o sladkarijah in njihovih zamenjavah pa je sploh nepotrebno izgubljati besede, saj že tabela sama vse pove ;)
Na nasičene maščobe moramo biti pozorni predvsem pri živalskih izdelkih, kot so salame in siri. Količino lahko zmanjšamo z izbiro "lahkih" izdelkov.
Kalorijska vrednost pa je očitno višja pri večini predelanih živil. Zanimiv je morda pomfri, ki mu je že med predelavo očitno dodana maščoba in moka, čeprav marsikdo misli, da gre zgolj za narezan krompir. Seveda se količina ogljikovih hidratov lahko razlikuje tudi pri različnih sortah krompirja.
Eden iz med specifičnih ciljev nacionalnega programa o prehrani in gibanju 2015-2025 je med drugim: Povečati ponudbo zdravju koristnih (preoblikovanih) živilskih izdelkov. Take ukrepe seveda pozdravljamo, a menimo, da je že sedaj na trgu veliko zdravih in enostavnejših alternativ, ki jih potrošniki žal ne prepoznajo. Ti izdelki na policah niso tako privlačni in za njimi ne stoji marketinška kampanja, ki nas prepriča v nakup. A o tem besedo ali dve morda v kakšni od prihodnjih objav. ;)
Izbrali smo le nekaj živil, za primerjavo bi jih lahko vzeli veliko več. Imate kakšen predlog kaj nakupimo naslednjič? :)
Pišite nam!
Sestavine so le vzorčne in nismo upoštevali količin, ki jih potrebujemo za določen obrok.
Med seboj smo primerjali vrednosti na 100 g in predvidevali, da sestavin v obeh košaricah pojemo približno enako količino.
Izbira blagovnih/trgovskih znamk je naključna in ne odraža nujno kvalitete in naših preferenc.
Pri nekaterih živilih bi lahko vzeli še več hranil za primerjavo, a smo se namenoma osredotočili zgolj na nekatera.
Cen izdelkov nismo primerjali, a v povprečju so bili izdelki iz desne košarice cenejši.
Obdelave izdelkov po nakupu nismo upoštevali, kar bi dodalo pri cvrtju pomfrija in piščančjega fileja še kar nekaj energije in maščob.