Pri primerjavi beljakovin med različnimi viri poznamo različne parametre primerjave. Ti so med drugim:
Biološka vrednost
PDCAAS (Protein Digestibility Corrected Amino Acid Score)
DIAAS (Digestible indispensable amino acid score)
Med bolj uveljavljene metode za ocenjevanje spadata slednji. Rezultate ocen za različna živila so podani v spodnji tabeli.
Iz tabele lahko razberemo, da pri oceni PDCAAS živila ne morejo preseči vrednost 1 (standardna vrednost prebavljivosti), medtem ko pri oceni DIAAS lahko. Pri oceni PDCAAS imajo tudi živila rastlinskega izvora malce višjo oceno, kot v primerjavi z oceno DIAAS, ki upošteva tudi vpliv fitinske kisline in tripsinskih inhibitorjev na zmanjšano prebavljivost beljakovin.
A vendar, še vedno ostaja vprašanje, kako beljakovine iz rastlinskih virov vplivajo na mišično tkivo in anabolne procese v njem?
Glavni anabolni proces v mišičnem tkivu imenujemo mišična beljakovinska sinteza, ki skrbi za izgradnjo novih beljakovin v mišičnem tkivu. V študiji Tang-a in sodelavcev (2009) v spodnji infografiki je prikazana izgradnja novih beljakovin v mišičnem tkivu po zaužitju 21,4g sirotkinih in 22,4g sojinih beljakovin (10g esencialnih aminokislin). Izgradnja novih beljakovin je v primeru sojinih beljakovin za 31% nižja v 3 urah po treningu za moč (Tang in sod., 2009).
Rezultati pričajo o slabši prebavljivosti sojinih beljakovin (razvidno iz DIAAS ocene) in kot priča študija o višjem vplivu sojinih beljakovin na sintezo splazmičnih beljakovin (albumin, globulin, fibrinogen,…) v primerjavi s sirotkinimi beljakovinami (Fouillet in sod., 2002). V spodnjih dveh grafih je prikazana tudi koncentracija levcina in ostalih esencialnih aminokislin v krvi pri različnih časovnih točkah po zaužitju beljakovin (na grafu so prikazane tudi koncentracije po zaužitju 21,9g kazeina oz. 10g EAK). V primeru sojinih beljakovin je površina pod krivulja za levcin 73% nižja kot v primeru sirotkinih beljakovin. Koncentracija levcina je izredno pomembna, saj levcin služi kot signalna molekula za aktivacijo genske poti mTOR (“levcin je stikalo za mTOR”), ki privede do mišične beljakovinske sinteze. V angleški literaturi ta proces imenujemo leucine treshold. Prav tako pa je koncentracija EAK v krvi po zaužitju sojinih beljakovin nižja, kot v primerjavi po zaužitju sirotkinih beljakovin, in sicer po 30 in 60-tih minutah po zaužitju.
Pojavlja se vprašanje, kako bi lahko izboljšali odziv pri zaužitju sojinih beljakovin oz. ostalih rastlinskih virih beljakovin?
Možne rešitve so sledeča
Dodatek levcina (kar sicer ni dokazano pri dodajanju levcina direktno sojinim beljakovinam vendar je dokazano v primeru kazeina in suboptimalne (6,75g) vnosu sirotkinih beljakovin) (Churchward-Venne in sod., 2014; Rieu in sod., 2006)
Dodatek EAK (Bukhkari in sod., 2015)
Kombiniranje različnih vrst rastlinskih beljakovin (npr. pšenica (primanjkuje lizina ima veliko methionina) in leča (primanjkuje methionina ima veliko lizina) (Witard in sod., 2016)
Višji vnos beljakovin iz rastlinskih virov (Yang in sod. 2012)
Kombinacija rastlinskih virov z živalskimi viri (Reidy in sod., 2015)
In ali to pomeni, da z rastlinsko prehrano ne moremo pridobiti mišične mase?
NE to ne pomeni tega! To pomeni zgolj to, da je na rastlinski prehrani potrebno biti bolj dosleden pri vnosu beljakovin iz rastlinskih virov, če želimo doseči maksimalni anabolni odziv v mišičnem tkivu po vnosu beljakovin. Predvsem pa bodo raziskave, v prihodnje morale odgovoriti tudi na vprašanja pri vnosu drugih rastlinskih virov in vpliv na mišični anabolizem in hipertrofijo, kot zgolj pri vnosu sojinih, pšeničnih, riževih in grahovih beljakovin. Več priporočil in rešitev pri veganski prehrani in športnem udejstovanju najdete v priporočilih (Rogertson David, 2017)
Viri
Tang in sod., 2009 Ingestion of whey hydrolysate, casein, or soy protein isolate: effects on mixed muscle protein synthesis at rest and following resistance exercise in young men
Fouillet H, Mariotti F, Gaudichon C, Bos C, Tome D. Peripheral and splanchnic metabolism of dietary nitrogen are differently affected by the protein source in humans as assessed by compartmental modeling. J Nutr 132: 125–133, 2002
Churchward-Venne TA 2014, Leucine supplementation of a low-protein mixed macronutrient beverage enhances myofibrillar protein synthesis in young men: a double-blind, randomized trial.
Rieu I., 2006, Leucine supplementation improves muscle protein synthesis in elderly men independently of hyperaminoacidaemia.
Bukhari SS in sod., 2015, Intake of low-dose leucine-rich essential amino acids stimulates muscle anabolism equivalently to bolus whey protein in older women at rest and after exercise.
Witard in sod., 2016, Protein Considerations for Optimising Skeletal Muscle Mass in Healthy Young and Older Adults
Yang in sod., 2012, Myofibrillar protein synthesis following ingestion of soy protein isolate at rest and after resistance exercise in elderly men
Reidy PT in sod., 2015, Soy-dairy protein blend and whey protein ingestion after resistance exercise increases amino acid transport and transporter expression in human skeletal muscle.
Rogertson David, 2017 Vegan diets: practical advice for athletes and exercisers