Se še spominjaš časov, ko je bil za maske rezerviran samo en poseben čas v letu? Pust, seveda! No, maske so postale del našega vsakdana, pustni čas pa ima še vedno svoj čar. In ni pusta brez pustnih krofov. Pustnih krofov pa ni brez (marelične) marmelade. Ko v trgovini stojiš pred polico z marmeladami in se odločaš s katero boš letos napolnil svoje krofe, ugotoviš, da je izbira zelo pestra - marmelada, džem, domača marmelada, extra džem... Je med njimi kakšna razlika?
Najprej – marmelada in džem. Glede na osnovne sestavine precej podobna zadeva: voda, sladkor, pripravek iz sadja in želirno sredstvo (najpogosteje pektin). Običajno je dodana tudi askorbinska (citronska) kislina, ki skrbi, da marmelada ohrani barvo oz. da s časom ne porjavi.
Razlika med marmelado in džemom je v sadnem pripravku. Marmelada je lahko pripravljena iz kateregakoli proizvoda iz sadja (pulpe, kaše, soka, vodnega ekstrakta ali lupine), medtem ko džem lahko vsebuje le sadno pulpo ali sadno kašo.
Obstaja pa še ena večja razlika. Pravilnik namreč navaja, da je poimenovanje »marmelada« rezervirano samo za proizvode iz citrusov, medtem ko »džem« zajema tudi vse ostalo sadje. Prav tako mora džem vsebovati večji delež sadja kot marmelada.
Torej marelična marmelada sploh ne obstaja? Načeloma ne. Razen, če... Če se imenuje »domača marmelada«. V tem primeru je ponovno osnova lahko le sadna kaša, ki mora vsebovati predpisan (večji) delež sadja.
Če je kateremu od izrazov marmelada ali džem dodana še beseda »extra«, pa to pomeni, da je izdelek pripravljen iz nezgoščene pulpe ali celega oz. narezanega sadja. Že iz besede »extra« pa lahko sklepaš, da vsebuje "extra" delež sadja.
Različno ime torej pomeni predvsem razliko v razmerju med sadjem in dodanim sladkorjem. Ampak kot lahko vidiš, ne glede na to od kod sladkor izvira, je vsebnost le-tega na koncu koncev precej podobna, posledično pa tudi energijska vrednost izbranega proizvoda.
S čim boš pa ti letos napolnil/a krofe?