Verjetno se še spomnite »klasičnih« sendvičev iz otroštva: žemlja ali kajzerica, sir, Poli salama in morda še kakšna kisla kumarica za povrh. Morda ste sedaj postali malce nostalgični, morda pa so takšni sendviči še vedno del vašega vsakdana? Če ste malce bolj pozorni na vašo prehrano, so vas oglasi verjetno že prepričali, da ste Poli zamenjali z bolj »fit« piščančjo salamo, s piščančjimi prsmi.
V obeh primerih gre za salamo narejeno iz piščančjega mesa. V Poli salami njegov delež znaša 72 % in v sestavinah ni natančno podano za kateri del piščanca gre. Piščančje prsi sestavlja okrog 80 % mesa, pri čemer sestavine navajajo, da gre izključno za meso iz prsnega dela. Delež mesa je torej pri obeh izdelkih primerljiv, vendar je, za razliko od piščančjih prsih, v Poli lahko vsebovan katerikoli kos piščanca, vključno s piščančjimi kožicami. Večino preostale mase izdelkov predstavlja voda, nekaj pa tudi sol in ostali aditivi.
Iz tabele lahko vidimo, da ima Poli salama skoraj 1,5-krat večjo energijsko vrednost kot enaka količina piščančjih prsi. Glavni razlog za to je visoka vsebnost maščob. S tem lahko potrdimo, da je Poli res narejena iz bolj mastnih kosov piščanca, medtem ko gre pri prsih izključno za puste kose. Piščančje prsi so posledično tudi boljši vir beljakovin.
Obe vrsti salame imata relativno visoko vsebnost soli. Podobno velja za vse predelane mesne izdelke (salame, klobase, hrenovke, paštete…), zato je priporočeno, da so našteta živila bolj redko prisotna na vašem jedilniku. Večino vaše prehrane bazirajte na osnovnih, nepredelanih živilih.
Če še niste, je morda čas, da nostalgični osnovnošolski sendvič nadomestite z nekoliko bolj hranljivo alternativo. Kot osnovo izberite polnozrnat kruh, dodajte mu piščančje prsi in (manj masten) sir ter ga obogatite še s kupčkom zelenjave. Tako dobimo hiter, a vendar uravnotežen in hranilno bogat obrok.