Velikonočni prazniki so pred vrati in miza bo spet polna prazničnih dobrot, med katerimi ne smejo manjkati pirhi, šunka, orehova potica in hren.
Hren že od nekdaj velja za rastlino, ki ji pripisujejo potencialne pozitivne učinke na zdravje. V krščanstvu simbolizira žeblje, s katerimi so Jezusa Kristusa pribili na križ. Še najbolj pa je poznan kot začimba, omaka ali dodatek k jedi, s pekočim vonjem in okusom.
Hren ima nizko energijsko vrednost in je bogat s prehransko vlaknino, nekaterimi vitamini (vitamin C in folat) in minerali (kalij, kalcij, magnezij, mangan) ter zdravju koristnimi bioaktivnimi spojinami (fenolne spojine, glukozinolati). Uživamo predvsem (de)bel koren, ki v osnovi nima posebnega vonja. Bistveno se zgodi, ko ga narežeš ali naribaš. S tem ga poškoduješ in aktiviraš encime, ki pretvorijo komponente imenovane glukozinolati v hlapne žveplove spojine. Te so vzrok za ostro aromo, ki ti zasolzi oči in očisti dihalne poti. Ta ostrina se kmalu izgubi, saj hren na zraku hitro oksidira.
Običajno pa ne jemo hrena kot takega, pač pa iz njega naredimo pripravek. Koren lahko vzgojiš na vrtu ali kupiš v trgovini, ga naribaš in mu dodaš poljubne dodatke. Pri najbolj osnovni različici sta to le kis in sol, njegov okus pa se lepo dopolnjuje tudi npr. z jabolki, jajci, smetano ali majonezo. Kot vedno, je tudi v tem primeru od izbranih dodatkov odvisno, kakšna bo končna energijska vrednost tvojega hrena.
Da si prihraniš čas, delo in solze zaradi ribanja pa lahko pripravek iz hrena kupiš v trgovini. Ena izmed različic, ki jo najdeš na trgovinskih policah je »riban hren«. Večinski delež (95 %) med njegovimi sestavinami predstavlja hren, kateremu so dodani še olje, sol, kislina in antioksidant. Naslednji izdelek je »delikatesni hren«. Delež hrena v tem kozarčku je manjši (50 %). Preostanek sestavin je podoben kot pri prejšnjemu, vendar je njihova količina večja, kar doprinese k energijski vrednosti. Tretja različica pa nosi ime »hren s smetano«. V tem primeru delež hrena doseže samo 25 %, dopolnjuje pa ga podoben delež smetane. Slednja je razlog, da sta vsebnost maščob in posledično energijska vrednost precej večji kot pri prejšnjih dveh izdelkih.
Hren je super rastlina in je zaželeno, da se na tvojem krožniku znajde večkrat kot le za Veliko noč. Pri izbiri pripravka iz hrena upoštevaj dejstvo, da več dodatkov pomeni večjo energijsko vrednost. Vendarle pa hren predstavlja le dodatek k jedi. Če obroku dodaš 2 žlici, je to približno 30 g. Zato ne glede na to katerega izbereš, verjetno ne bo hren tisti, ki bo bistveno odločal o energijski vrednosti tvoje velikonočne pojedine.