Prehranska vlaknina je snov, ki jo najdemo izključno v hrani rastlinskega izvora.
O tem kako pomembna je za naše zdravje čivkajo že vrabci na strehi. Pa tudi o tem, da je lahko v pomoč pri izgubi telesne mase, še bolj ključna pa je njena vloga pri prebavi.
Prehransko vlaknino delimo na topno in netopno.
Topna vlaknina se v črevesju razgradi in nase veže ostalo črevesno vsebino ter jo naredi bolj viskozno in upočasni njen prehod skozi prebavni trakt. S tem se poveča izkoristljivost hranil, podaljša občutek sitosti in zmanjša nihanje sladkorja med obroki, skupaj z vlaknino pa se iz telesa izločijo tudi holesterol in škodljive snovi. Topna vlaknina prevladuje npr. v ječmenu in ovsu , stročnicah, jabolkih, slivah, citrusih, korenju in sladkemu krompirju.
Netopna vlaknina pa se v črevesju ne razgradi in se neprebavljena izloči z blatom, s tem pa pospeši prehod hrane skozi prebavni trakt. Več netopne vlaknine se nahaja npr. v polnozrnatih živilih, lupini in trših delih zelenjave in sadja ter oreških in semenih.
Da lahko izkoristiš vse njene koristne učinke je priporočeno, da zaužiješ vsaj 30 g skupne prehranske vlaknine na dan. Dejstvo pa je, da ima velik del prebivalstva še vedno težavo z doseganjem zadostnega vnosa.
Izkaže se, da je dokaj enostavno, če je tvoja prehrana dovolj pestra in bogata z rastlinskimi živili. Za lažjo predstavo, smo zate pripravili nekaj primerov jedilnika, s katerim vneseš dovolj in še več prehranske vlaknine.
Ko te naslednjič poheca prebava, najprej premisli, če je v tvoji prehrani dovolj živil bogatih s prehransko vlaknino.
Dovolj prehranske vlaknine = dober kakec.
