Za celiakijo in posledično za gluten ste najverjetneje že slišali. O hrani in z njo povezanimi težavami praktično ne steče pogovor brez omembe teh dveh besed. Morda veste tudi, da ima pozno odkrita ali nezdravljena celiakija lahko hude posledice, ki se ne nanašajo samo na prebavne težave. Slabokrvnost, izpadanje las, slabše delovanje imunskega sistema in motnje v razvoju so le nekatere od možnih posledic. Edino zaenkrat poznano »zdravilo« za celiakijo je stroga doživljenjska dieta brez glutena.
Kljub temu uvodu pa tema tega članka ni celiakija, ampak neceliakalna glutenska preobčutljivost (NCGP) oz. neceliakalna preobčutljivost na gluten. Na prvi pogled sta stanji dokaj podobni, če pa pogledamo malo bolj podrobno, pa hitro vidimo, da med njima obstaja kar nekaj razlik.
Pa začnimo na začetku!
Gluten je skupno ime za skupino glavnih skladiščnih beljakovin v določenih vrstah žit. To skupino beljakovin delimo še na več podskupin, ki za ta članek niso bistvene. Vsebujejo ga pšenica (in njene podvrste, npr. tritikala in kamut), ječmen, rž, oves in pira. Gluten ob prisotnosti vode omogoča elastične in viskozne lastnosti testa, kar pozneje rezultira v lepi sredici kruha in pekovskih izdelkov. Dobršen delež ljudi z uživanjem glutena nima nikakršnih težav. Obstaja pa določen odstotek populacije, ki se z glutenom ne razume najbolje. Najpogosteje se govori o osebah s celiakijo, potem pa so tu še osebe z alergijo na pšenico (pšenične beljakovine) in pa osebe z NCGP.
Kakšna pa je razlika med temi stanji? Celiakijo uvrščamo med avtoimunske bolezni, alergija na pšenične beljakovine je, kot že ime pove, alergijske narave, NCGP pa je stanje, ki ni niti avtoimunske niti alergijske narave. Točen vzrok in patologija zaenkrat še nista poznana (Dieterich in sod., 2018., Henggeler in sod., 2017).
Kdaj govorimo o neceliakalni glutenski preobčutljivosti?
Osebe z NCGP čutijo simptome v primeru zaužitja živil, ki vsebujejo gluten. Omenjeno stanje spremljajo univerzalni simptomi nelagodja v predelu trebušne votline. Bolečine v trebuhu, spremembe v pogostosti odvajanja blata in v njegovi konsistenci ter napenjanje so najpogostejši gastrointestinalni simptomi, medtem ko so utrujenost, omotica, kožna stanja in bolečine v sklepih simptomi, ki niso vezani na gastrointestinalni trakt. Stanje je pogostejše pri ženskah, kot pri moških in se pogosto pojavi šele v odrasli dobi (Capili in sod., 2014; Watkins in Zawahir, 2017).
Kljub temu, da je NCGP dokaj pogosto stanje, zaenkrat še nimamo uradne definicije. Razlogov za to je več. Poleg tega, da točna patofiziologija še ni poznana, je tu še dejstvo, da nimamo nobenih biomarkerjev, s katerimi bi to stanje opisali. To pomeni, da pri posameznikih z NCGP po zaužitju glutena v krvi ne zaznamo povišanih vrednosti protiteles, prav tako pa ne prihaja do histoloških sprememb črevesja (Henggeler in sod., 2017).
NCGP je verjetno pogostejša, kot celiakija. Po nekaterih podatkih je njena prevalenca nekje med 0,6 in 6 % populacije. To pomeni, da je lahko tudi do šestkrat pogostejša od celiakije. Domneva se, da je najpogostejša pri pacientih s sindromom razdražljivega črevesja, kjer znaša od 25 do 30 % (Carroccio in sod., 2012).
Sedaj pa glavni zaplet: ni še jasno, ali omenjene simptome zares povzroča gluten. Dokaj verjetno je, da za tem stojijo druge snovi, ki se ravno po naključju nahajajo v živilih, ki med drugim vsebujejo tudi gluten. (Dieterich in sod., 2018; Henggeler in sod, 2017; Watkins in Zawahir, 2018).
“Po uživanju živil, ki vsebujejo gluten, čutim simptome. Kaj lahko storim?”
V tem primeru je zadevi definitivno dobro priti do dna. V končni fazi lahko to močno vpliva na vaše počutje in zdravje. Najprej se je treba prepričati, za katero izmed stanj sploh gre.
Prisotnost celiakije se testira v treh korakih (Capili in sod., 2014):
- Genetsko testiranje za prisotnost HLA-DQ2 in HLA-DQ8 genov,
- Serološko testiranje za specifična IgA protitelesa in za tkivno transglutaminazo (tTG)
- Endoskopija z biopsijo dvanajstnika
Alergijo na beljakovine pšenice se testira tako, da oseba zaužije živilo, ki vsebuje gluten, nato pa ji izmerijo prisotnost specifičnih IgE protiteles v krvi. Tudi vodenje prehranskega dnevnika in eliminacijska dieta lahko pri tem pomagata (Capili in sod., 2014).
Neceliakalno glutensko preobčutljivost pa je zaradi njene skrivnostne narave in netočnega poznavanja patofiziologije nekoliko nehvaležno diagnosticirati. Najprej je treba izključiti možnost celiakije in alergije na pšenico (če so v zgoraj opisanih korakih rezultati negativni). Temu sledi obdobje, ko oseba uživa brezglutensko dieto. Lahko je dovolj že nekaj dni do 2 tedna. Ko simptomi popolnoma izginejo, pa sledi še ponovno uživanje živil, ki vsebujejo gluten. Omenjen zadnji korak preizkusa je nekoliko nehvaležen, saj lahko ponovno sproži simptome, ki so v času brezglutenske diete morda popolnoma izginili. Kljub temu pa je nujno potreben za to, da vemo, katera hrana bi posamezniku lahko povzročala preglavice (Capili in sod., 2014).
Kaj sploh povzroča NCGS?
Kot je že bilo omenjeno, zaenkrat ne poznamo vzroka oz. povzročitelj neceliakalne glutenske preobčutljivosti. Enako je s patofiziološkim mehanizmom simptomov. V zadnjih letih je področje pritegnilo pozornost mnogih raziskovalnih skupin, ki se ukvarjajo s to problematiko. Kljub odsotnosti točnega vzroka pa vseeno obstaja nekaj potencialnih »krivcev« za to stanje.
Amilazni tripsinski inhibitorji (ATI) predstavljajo 2-4 % celotne mase beljakovin v zrnu pšenice. Izkazalo se je, da lahko te beljakovine z nizko molekulsko maso povzročijo dokaj močan imunski odziv (s prirojenim imunskim sistemom), kar bi lahko bil vzrok za nastanek simptomov. Poškodbe epitelnega tkiva in sistemska aktivacija imunskega sistema je ravno tako eden izmed možnih vzrokov. Tudi disbioza črevesja bi lahko prispevala svoj del. O disbiozi govorimo, kadar se posameznikova mikrobiota (črevesne bakterije, glive in kvasovke) zaradi kateregakoli razloga močno spremeni in tako odstopa od normalnega stanja. Možna sta tudi placebo in nocebo učinek diete z glutenom in brez glutena. Morda bi tudi aditivi v hrani lahko povzročali simptome – nekateri pacienti z neceliakalno glutensko preobčutljivostjo ne poročajo o izboljšanju simptomov po prehodu na brezglutensko dieto, če zamenjajo običajne »glutenske« izdelke za njihove brezglutenske alternative, ki vsebujejo malo morje aditivov (Henggeler in sod., 2017).
Še en, nam sedaj že poznan krivec za simptome neceliakalne glutenske preobčutljivosti pa je lahko skupina nebeljakovinskih komponent hrane, imenovana FODMAP. O njih smo že pisali, gre pa za fermentabilne oligosaharide, disaharide, monosaharide in poliole, ki pri določenem odstotku populacije povzročajo prebavne težave, ki so praktično enake, kot pri neceliakalni glutenski preobčutljivosti. Čeprav nekatere študije zavračajo vlogo FODMAP pri NCGS, jih zaenkrat ne moremo z gotovostjo izključiti iz nabora potencialnih vzrokov za pojav simptomov (Capili in sod., 2014, Henggeler in sod., 2017; Watkins in Zawahir, 2018).
Ali je potem sploh smiselno govoriti o glutenu in "glutenski" preobčutljivosti?
Kljub nedavnim napredkom na tem področju in velikemu številu raziskav, je neceliakalna glutenska preobčutljivost še vedno skrivnostno stanje, kjer ne moremo s prstom kazati na krivca. Mogoče je res kriv gluten in gre za stanje, ki sodi v skupino z glutenom povezanih motenj, kot sta celiakija in alergija na pšenične beljakovine. Lahko pa gre za podvrsto sindroma razdražljivega črevesja (SRČ; angl. IBS). Mogoče ni nič izmed naštetega in gre za popolnoma drug mehanizem delovanja. Ne moremo z gotovostjo trditi, zato poimenovanje zaenkrat ostaja tako, kot je.
To pa ne pomeni, da ne moremo ukrepati. Če sumite, da so vaše prebavne težave povezane z živili, ki vsebujejo gluten, jih poskusite prehodno v celoti izključiti iz vaše prehrane. Če se simptomi izboljšajo ali če izginejo, začnite s postopnim uživanjem teh živil. V primeru ponovnega nastopa simptomov lahko sklepate, da vam težave povzročajo omenjena živila (Henggeler in sod., 2017).
Če simptomi ne izginejo kljub od izločitvi glutena iz vaše prehrane, verjetno za simptome ni kriv gluten. V tem primeru lahko poskusite iz prehrane izključiti živila z visoko vsebnostjo FODMAP. Za več informacij si preberite ta članek, prenesete pa si lahko tudi seznam živil z visoko in z nizko vsebnostjo FODMAP.
Dolgoročno izločanje večjih skupin živil iz prehrane je lahko tvegano.
Če v želji po iskanju krivca za simptome, povezane s hrano, prenehate z uživanjem več živil ali celih skupin živil, lahko tvegate pomanjkanje določenih hranil. Izločanje polnovrednih žit iz prehrane lahko močno zmanjša vaš vnos prehranske vlaknine, železa, cinka in vitaminov B kompleksa ter številnih antioksidantov. Omenjena hranila je zato potrebno vnesti iz drugih prehranskih virov.
Če se odločite za podobne ukrepe, je zelo priporočljivo, da to delate v sodelovanju s prehranskim strokovnjakom, ki vam lahko pomaga poiskati alternative za izločena živila. Pri tem vam lahko pomagamo mi. S strokovnim znanjem in z upoštevanjem vaših individualnih potreb lahko skupaj določimo, katera živila in v kolikšni meri vam povzročajo težave ter hkrati poskrbimo, da boste z ustrezno prehrano telesu zagotovili potrebe po vseh hranilih, ki jih potrebuje.
Viri in literatura:
Capili B., Chang M., Anastasi J. K. 2014. A clinical update: Nonceliac gluten sensitivity - is it really the gluten? The Journal for Nurse Practitioners, 10, 9: 666-673
Carroccio A., Mansueto P., Iacono G., Soresi M., D'Alcamo A., Cavataio F., Brusca I., Florena A., Ambrosiano G., Seidita A., Pirrone G., Rini G. 2012. Non-celiac wheat sensitivity diagnosed by double-blind, placebo-controlled challenge: Exploring a new clinical entity. American Journal of Gastroenterology, 107, 12: 1898-1906
Dieterich W., Schuppan D., Schink M., Schwappacher R., Wirtz S., Agaimy A., Neurath M. F., Zopf Y. 2018. Influence od low FODMAP and gluten-free diets on disease activity and intestinal microbiota in patients with non-celiac gluten sensitivity. Clinical Nutrition, 1-11
Henggeler J. C., Verissimo M., Ramos F. 2017. Non-celiac gluten sensitivity: A review of the literature. Trends in Food Science and Technology, 66: 84-92
Watkins R. D., Zawahir S. 2017. Celiac disease and nonceliac gluten sensitivity. Pediatric Clinics of North America, 64: 563-576