Mesni izdelki, predelane mesnine, suhomesni izdelki ali kakorkoli jim že rečemo, po navadi niso najbolj zaželena živila v posameznikovi prehrani. Pogosto so pripravljeni iz manj kakovostnih kosov mesa, poleg tega pa vsebujejo veliko maščobe, soli in drugih pomožnih tehnoloških sredstev, kot so zloglasni nitriti ter drugi aditivi. Niso pa vse predelane mesnine med seboj enake - verjetno najbolj izstopa pršut.
Pršut je mesnina, ki je med vsemi verjetno najmanj predelana. O tem priča že seznam sestavin izdelka - prašičje stegno in sol. Nobenih aditivov in vprašljivih tehnoloških postopkov. Stegno s kostjo je zgolj oblikovano v željeno obliko, soljeno in sušeno na vetru. Končni izdelek je prakrično samo soljeno mišično tkivo z nekaj maščobe.
Na drugi strani pa ima suha salama nekoliko daljši seznam sestavin - v našem primeru so to svinjsko meso, svinjsko mastno tkivo, sol, začimbe, sladkorji, starterske kulture za zorenje mesa in natrijev nitrit. Uporabljeno meso je lahko slabše kakovosti, v izdelku pa ga je zgolj kak odstotek več, kot maščobnega tkiva (razbrano iz tabele hranilnih vrednosti).
Razlika v sestavi omeh izdelkov se lepo odraža v hranilni vrednosti. Suha salama ima dvakrat višjo energijsko vrednost, kar je posledica večjega deleža maščobe v njej. Suha salama vsebuje tudi nekaj manj beljakovin od pršuta. Pršut popolnoma brez maščobe seveda ni (običajno se nahaja v pasovih na zunanji strani stegna ali med samimi mišicami) vendar se jo da z lahkoto odstraniti, če želimo. Tega pri suhi salami seveda ne moremo storiti.
Pršut pa seveda ni “popoln” - vsebuje dokaj zajetno količino soli. Če ne pretiravate s količino, ni seveda nobenega problema.