Piščančja prsa veljajo za enega priljubljenejših virov beljakovin. Dostopnost, univerzalnost uporabe, blag okus in nizka energijska vrednost zaradi nizke vsebnosti maščob so verjetno glavni razlogi za to. Poleg tega je tudi njihova priprava enostavna in ne zahteva naprednih kuharskih veščin.
Energijska vrednost pa je pri piščančjih prsih - tako kot pri vseh drugih živilih - odvisna od načina priprave. Tu imamo v mislih toplotno obdelavo, katere namen je narediti živilo varno za uživanje. Seveda pa so si načini toplotne obdelave med seboj zelo različni. Nekateri za uspešno izvedbo ne potrebujejo dodatne maščobe, drugi je potrebujejo malo, tretji pa je potrebujejo veliko.
Če primerjamo pečenje na ponvi z majhno količino olja in cvrenje paniranega kosa mesa, je ta razlika očitna. Pečenje na ponvi običajno zahteva majhno količino olja, sploh če uporabljamo teflonsko ponev (non-stick pan). Paniranemu kosu mesa pa že sama panada doda nekaj malega energijske vrednosti, glavni dodatek energije pa je seveda cvrenje v olju.
To seveda ne velja samo za meso. Če živilo potopimo v vroče olje, ki je seveda čista maščoba, se njegova energijska vrednost močno poviša na račun maščobe. Ocvrti čebulni obročki, čeprav gre v onovi za zelenjavo, torej niso ravno za vsak dan.
Cvrenje naj bo zaradi tega najmanj pogosto uporabljen način toplotne obdelave v vašem gospodinjstvu. Raje se poslužujte kuhanja v vodi ali v sopari, pečenja na ponvi ali na žaru in praženja na manjši količini olja. Pazite, da pri postopkih pečenja živil ne zažgete, saj to ni ravno zdravju koristno. Kadar pa se vseeno odločite za cvrenje, vedno uporabite sveže olje, ki je tudi pri visokih temperaturah obstojno - najboljša bodo rafinirana olja, npr. sončnično, arašidovo, olje oljne ogrščice in sezamovo olje.
Dober tek!